bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
bẹlȋnščak, m. neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.).
bẹlopǫ̑pka, f. neka vinska trta, C., Rihenberk-Erj. (Torb.).
berzamȋn, m. neka trta = brzamin, merzamin, Vrtov. (Vin.).
blẹ̑səc, -sca, m. neka vinska trta: weißer Elben, Trumm.
brę̑nk 2., m. neka trta (= zelenika?), Št.
brščína, f. neka vinska trta, Rihenberk (Goriš.)-Erj. (Torb.).
cesárščak,* m. neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.).
cimǫ̑tnik, m. neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.).
cȋzək 1., -zka, m. 1) die Zitze an der Mutterbrust, V.-Cig.; — die Kinderdutte, Jan.; — 2) neka vinska trta, Hal.; prim. cec, ses; — 3) der Piston beim Kapselgewehr, Lašče-Levst. (Rok.); — 4) saugendes Füllen, Jan., Št.
cȗndra, f. 1) der Fetzen, Z.; — 2) neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) ein zerlumptes Weib, Štrek., GBrda, kajk.-Valj. (Rad); die Schlampe, C.; — prim. candra, cendra.
čadȃjəc, -jca, m. neka vinska trta, Rihenberk-Erj. (Torb.).
čedajəc, -jca, m. neka trta, Vrtov. (Vin.).
čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo (Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most-Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
čę́špljevina, f. 1) das Pflaumenholz; — 2) = neka trta, M.
čȋgla, f. neka vinska trta, Kanal (Goriš.)-Erj. (Torb.).
črmnẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, (črnelec) Ip.-Erj. (Torb.).
čȓnəc, -nca, m. 1) ein Schwarzer: der Mohr, der Neger, Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) das Schwarzbrot, C.; — 3) der Brand am Getreide, Guts., Cig.; — 4) die Schwärze des jungen gährenden Weines, jvzhŠt.; — 5) die Stecheiche (ilex aquifolium), C.; — 6) neka trta, C.
črníla, f. neka trta, Jarenina (Št.)-Erj. (Torb.).
črnȋn, m. neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.).
črnokȃłščina, f. neka trta, Ist.-C.
črvę̑nəc, -nca, m. neka trta: rother, wälscher Tharand, rother Trollinger, Trumm.
damascēn, m. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
dẹvíčina, f. 1) lediges Frauenzimmer, C.; — 2) neka vinska trta, C., Brežice-Erj. (Torb.); weißer Räuschling, Trumm.
dȋmnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
dišę̑čka, f. 1) neka vinska trta, Kras, Ip.-Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.); — 2) neka hruška, C., Št., Dol.
divjáka, f. die Holzbirne, die Feldbirne, Cig., C.; divja črešnja, hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.), Notr.; — neka trta, Rihenberk-Erj. (Torb.).
dołgopę̑tlja, f. neka trta, Ip.-Erj. (Torb.).
dołgopę̑tljevka, f. neka trta, C.
dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.-Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.-Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci-Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda-Erj. (Torb.).
dozoríti, -ím, vb. pf. zur Reife bringen, Cig., Jan.; trta je grozdje dozorila, Ravn.; — d. se = dozoreti, Mur., ogr.-Valj. (Rad); tudi: dozóriti, Mur.
glaváča, f. 1) die Großköpfige, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — 2) großer Kopf (zaničlj.), C.; — 3) = kapelj, Cig.; — 4) neka vinska trta, Ip.-C.
glavačíca, f. neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.); = rumenjak, marvin, javornik, Vrtov.-C.
gléra, f. neka vinska trta, Prim., Vreme-Erj. (Torb.); iz furl., Štrek. (Arch.).
gnẹ̑d, m. neka trta z rjavkastordečimi jagodami, Mik., Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.).
gnẹdíca, f. neka trta, Ip.-Erj. (Torb.).
golovína, f. neka trta, Kras-Erj. (Torb.).
goríčevəc, -vca, m. neka trta, Kras-Erj. (Torb.).
gorogrȃnščica, f. neka trta, Celje-Erj. (Torb.).
gosjenòg, -nǫ́ga, m. neka trta: der Gänsefüßler, C.
gospínjščica, f. neka trta, Celje-Erj. (Torb.); die Frauentagtraube, früher blauer Klevner, Trumm.
gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
graševína, f. neka vinska trta: der Riesling, Hal.-Erj. (Torb.), vzhŠt.-C.
grę́dəljnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže gredelj na plužna kolca, die Pflugwiede, die Pfluggrendelkette, C., Cig., Jan., Št.-C., Lašče-Erj. (Torb.); — 2) der Wagebalken, Guts., Cig., Jan., M., Sen. (Fiz.); vaga z gredeljnico, die Balkenwage, DZ.
grgánija, f. neka vinska trta, Vrtov.-C., Nov., Ip., GBrda-Erj. (Torb.).
hlȃpčevina, f. neka trta, SlGor.-Erj. (Torb.); modra h., blauer Kölner, SlGor.-Trumm.
hrȗstəc, -tca, m. 1) der Knorpel, Cig., Jan., Mik., Št.; pos. das Ohrläppchen, Hal.-C.; — 2) razne rastline: der Luzerner- oder Schneckenklee (medicago sativa), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — der Stechapfel (datura stramonium), Jan.; — der Wegetritt (scleranthus perennis), vzhŠt.-C.; — neka vinska trta, Celje-Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Krachgutedel, vzhŠt.-C.
hrústəlj, -stlja, m. 1) hrustavec 1), C.; — 2) neka vinska trta: = hrustec, C., Trumm.; — eine Art Wachtelweizen (melampyrum), SlGor.-C.
hrvatovščák, m. neka trta, Št. (ob hrv. meji)-Erj. (Torb.).
imbrina, f. neka vinska trta, Z., SlN.
izabēla, f. neka vinska trta, die Isabellentraube.
iznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Tragen fertig werden; hlapec je vsa drva iznosil v drvarnico; — 2) austragen (ein Kind), Cig.; gebären, C.; negodno je iznosila, sie hat abortiert, Cig.; — 3) i. se, durch langes Fruchttragen geschwächt werden: trta se je iznosila, M.; — 4) iznošen, abgetragen, abgenützt, Cig.
izponésti se, -nésem se, vb. pf. gerathen, gedeihen, (spon-) Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; trta se je izponesla, Vrtov. (Vin.).
jálovəc, -vca, m. 1) der Geltling, Cig., C.; das Böcklein, Mik.; jalovci, geltes (junges) Vieh, Z.; — 2) panj, ki neče rojiti, C., Gol., Dol.-Levst. (Beč.); — 3) neka vinska trta; grüner Kanigl, C.
jarȃmnica, f. die Jochwiede (trta, s katero se oje k jarmu privezuje), BlKr., Dol.; (jaramljica, Lašče-Levst. [M.]).
jávor, m. 1) der Ahorn; beli j., der Berg-Ahorn (acer pseudoplatanus), Tuš. (R.); — 2) neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.); — weißer Mehlweiß, Trumm.; mali j., weißer Ortlieber, Trumm.; drobni j. = bela morščina, gelber Kracher, Trumm.
jelovína, f. 1) das Tannenholz; — jedes Nadelholz, C., BlKr., jvzhŠt.; — tudi jelǫ́vina; — 2) ję́lovina, neka trta, Kanal (Goriš.)-Erj. (Torb.).
kadȃrka, f. neka trta, Vrt., Št.
kȃlar 1., -rja, m. neka vinska trta, Rihenberk-Erj. (Torb.).
kápčevina, f. neka vinska trta, C.
katánja, f. neka vinska trta, Kanal-Erj. (Torb.).
kȃvčina, f. neka vinska trta: die blaue Kölnertraube, M., jvzhŠt.-Erj. (Torb.).
kísełəc, -łca, m. 1) neka vinska trta = kurbin, Vrtov. (Vin.); — 2) der Sauerstoff, (kislec) Vrtov. (Km. k.); — 3) kiselo vino, jvzhŠt.
klẹ̑ščəc, -əca, m. neka vinska trta: der Ortlieber, Vrtov. (Vin.), Rihenberk, Hal.-Erj. (Torb.); beli ali drobni k., Trumm.; rumeni, modri k., C.
korbȋn, m. = vinika, divja trta, GBrda; (tudi: korbijȃn, Batuje [Goriš.]).
kosteníca, f. 1) nicht vom Kerne gehende Pfirsich, M., Ip.-Erj. (Torb.), Kras; — 2) neka trta, Vrtov. (Vin.); — 3) das Fleischerbeil, Cig.; — 4) kosteníce, neke majhne, deloma iz kosti narejene sani, Bled; — 5) das Rheuma, das Podagra, pri Koboridu-Erj. (Torb.); prim. kostnica 2).
košníca, f. 1) der Korb, Jan., Krelj; — der Bienenkorb, Cig., C.; na deske poveznjene slamnate košnice, Levst. (Beč.); — 2) der Weinpresskasten, C.; — 3) neka bekova trta, Ip.-Erj. (Torb.).
koštrȗn, m. 1) der geschnittene Schafbock (Hammel, Schöps); prim. it. castrone, der Schöps. — 2) usločena trta s čepi, jvzhŠt.
kraljevína, f. 1) das Königreich, Jan., DZ., nk.; — 2) neka vinska trta, Št., Dol., Rihenberk-Erj. (Torb.); rother Portugieser, Trumm.
kratkopécəlj, -clja, m. neka trta: der Kurzstengler, Nov.-C., M., Dol.-Erj. (Torb.); — neko jabolko, C.
krẹsník, m. 1) der Monat Juni, Mur., Cig., Jan., Npes.-M.; če vinska trta ne cvete kresnika, ostane le lesnika, C.; — 2) bajeslovno bitje, podobno vedomcu, Vrsno pod Krnom-Erj. (Torb.); kresniki se tepejo, sekajo, es wetterleuchtet, C.; (krsniki, Kres II. 578.); — 3) = kresnica 1), C.; — 4) die Gichtrose (paeonia), C., Medv. (Rok.).
krhkopȃdina, f. neka vinska trta, Št.-Erj. (Torb.), Trumm.
krhlíkovəc, -vca, m. der Faulbaum, Mur.; — krhlikovci, Wegdorne (rhamneae), Tuš. (R.); — krhlikovec, neka vinska trta, Hal., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Kracher, Vrtov. (Vin.).
krivínavəc, -vca, m. = divja vinska trta (vitis vinifera), Tolm.-Erj. (Torb.).
križátina, f. neka vinska trta, Dol.-Erj. (Torb.).
kršljíkovəc, -vca, m. neka vinska trta, Jarenina (Št.)-Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
krvȃvəc, -vca, m. 1) neka vinska trta, Štrek.; — 2) das Hartheu (hypericum perforatum), Ben.-Erj. (Torb.); — 3) der Blutstein, Erj. (Min.).
lípavəc, -vca, m. velikanska trta, rastoča z večine po borjačih in rodeča grozdje črnih, gostih jagod, ("lipovəc") Koblja Glava-Erj. (Torb.).
lipȃvščina, f. neka vinska trta: der Wippacher, Št.-Erj. (Torb.); tudi lípavščina ("lipovščina"): črna, bela l., Trumm., jvzhŠt.
lȋpəc, -pca, m. 1) = hostna lipa, Z.; vse bom posekal, bodi si lipa ali lipec, Levst. (Zb. sp.); — 2) neka vinska trta, C., M.
lípina, f. neka vinska trta, Dol.-Erj. (Torb.), LjZv.
mȃrvinj, m. 1) neka vinska trta, = javornik, glavačica, rumenjak, Ip.-Vrtov. (Vin.); — 2) der Mar-, March-, Markwein, = der Wein der windischen Mark, C., Kanal (Goriš.)-Erj. (Torb.).
marzamȋn, m. neka vinska trta: = berzamin, merzamin, Vod. (Izb. sp.).
máslovəc, -vca, m. = 1) neka vinska trta: die Geißdutte, sivi, višnjavi m., C.; — 2) der gelbe Weiderich (lysimachia vulgaris), C.; SlGor.-C.
máslovina, f. vinska trta, Celje-Erj. (Torb.); die Schmalztraube, grüner Kanigl, Trumm.
mȃvrovina, f. vinska trta, der Portugieser, Trumm.
méja, f. 1) die Grenze; na meji, an der Grenze; črez mejo uiti; — 2) meja ali živa meja, ein lebendiger Zaun, die Hecke; mejo klestiti; — 3) das Gebüsch, das Gehölz, niederer Wald, der Hain, BlKr.-M., Mik., Cirk.-Baud., Ip., Idrija-Erj. (Torb.), Polj.; v mejo iti, Tolm.; — 4) Klarina m., neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.).
meskljer, m. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
mȋšnjak, m. 1) die unterste Mandelgarbe, C.; — 2) neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.); kleinbeeriger Mosler, weißer Grob-Heunisch, Trumm.
mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
modrinják, m. neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.).
mǫ̑rščina, f. neka trta, Zavrče (Št.)-Erj. (Torb.); črna m., die blaue Urbanitraube, die Zimmettraube, vzhŠt.-Trumm.
mǫ̑slavəc, -vca, m. neka vinska trta, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); der Mosler, Trumm.
moslavína, f. neka vinska trta, Selnica (Št.)-Erj. (Torb.); — prim. moslavec.
múhovəc, -vca, m. neka trta, Jarenina (Št.)-Erj. (Torb.); die Fliegentraube, grüner Kanigl, (-avec) Trumm.
murȃvina 2., f. neka trta: rother Portugieser, Trumm., jvzhŠt.; — prim. mavrovina.
múšica 1., f. 1) dem. muha; kleine Fliege; — 2) neka trta, Šmarje (Št.)-Erj. (Torb.); die Fliegentraube, Trumm.; der Klevner, C., vzhŠt.-Trumm.; — 3) mušíca, kleine Fliege; vinske mušice; prim. mešica.
mȗška, f. neka trta: grüner Sylvaner, Šmarje (Št.)-Trumm.
obrodíti 1., -ím, vb. pf. 1) hervorbringen, erzeugen; sad o., Früchte bringen; (tudi pren.): koristi o., Nutzen bringen, Levst. (Močv.); — 2) ein Erträgnis liefern, gerathen; slive letos niso obrodile, trta je obilno obrodila, sadje je lepo obrodilo.
okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očȋ, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. (Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.-Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel (zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
okoreníti, -ím, vb. pf. 1) (eig. bewurzeln), stark machen: srce komu o., Trub.-Let. 1891, 150.; — 2) o. se, sich bewurzeln, C., Z.; Wurzeln fassen, C.; ti si pustil, da se je (vinska trta) okorenila, Dalm.; okorenjen, eingewurzelt, C.
okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.-Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.-Raič (Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
oprhljȋvka, f. trta, po kateri je oprh, Vrtov. (Vin.).
opŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) moderig, schimmelig werden, Cig., C., Mik.; hruške, bob, grah in drugo tako rado oprhne, če se dovolj ne posuši, tako tudi pšenica, če ni na suhem spravljena, Notr., Polj.; — 2) einen Ausschlag bekommen, Gor.; — 3) trta oprhne, die Rebenblüten fallen ab, Vrtov. (Vin.).
osavíčica, f. neka vinska trta: der Kleinungar, M.
osȋnka, f. 1) der Bartweizen, der Rauhweizen, Cig., Jan., C.; — 2) neka vinska trta, C.
osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.-C.; — 6) neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.).
osȋpka, f. neka vinska trta, C., Ip., Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.).
ovnȋčək, -čka, m. dem. ovnič; 1) das Bocklamm, Cig.; — 2) neka trta, Dol.
pəčə̀k 2., -čkà, m. 1) der Weinbeerkern, der Fruchtkern von Äpfeln, Birnen u. dgl.; jabolko je zrelo, kadar ima črne pečke; (pȇčək, -čka, Št.); — 2) neka vinska trta, C., Celjska ok., Hal.-Erj. (Torb.); — 3) die gemeine Kichererbse (cicer arietinum): divji in pitani p., Boršt (Ist.)-Erj. (Torb.).
pəháti 2., -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich (z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Rihenberk-Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.
peteršȋljka, f. neka trta, Vrtov. (Vin.).
pétlja 2., f. 1) = pecelj, der Obststengel, der Traubenstengel, Mur., Cig., C., Mik.; grozdova p., C.; — der Blattstiel, Cig.; — die Weinrebenranke, Levst. (LjZv.); — 2) rdeča p., neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Ip.-Erj. (Torb.).
pijáč, m. 1) der Trinker, Hip.-C.; — 2) = pijačnik (neka vinska trta), Svečina (Št.)-Erj. (Torb.).
pijȃčnik, m. neka vinska trta, C., Svečina (Št.)-Erj. (Torb.).
píka 1., f. 1) der Tupf, der Punkt; črna p.; za eno piko, ein kleinwenig, C.; črna prisadna p., die Brandblatter, Cig.; solnčne pike = pege, C.; = kurje pike, Ščav.-Pjk. (Črt.); die Blatternarbe, Mur., Cig., Lašče-Levst. (Rok.): — der Punkt (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); osnovna p., der Fundamentalpunkt, Cig. (T.); prim. točka; — 2) kozje, ovčje ime, Podgorje, Baška dol.-Erj. (Torb.); — 3) živa p., das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vinska trta, GBrda-Erj. (Torb.).
pikolīt, m. neka vinska trta in vino iz nje narejeno, Vrtov. (Vin.), Prim.
pinjēla, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
písanka, f. 1) das Osterei, Mur.-Cig., Jan., BlKr.-Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica-Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda-Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).
plȃvəc 2., -vca, m. 1) blonder Ochs, Cig.; ime volu pšenične barve, Štrek., Notr.; plavec murca liže (= ogenj kotel liže), Kras; — (o konju) der Falbe, Cig.; der Fuchs, ogr.-C.; — ein hellaschgrauer Ochs, Z., C., jvzhŠt.; — 2) neka vinska trta, Št.-Erj. (Torb.), Trumm.
plavíčina, f. neka vinska trta, Zavrče (Št.)-Erj. (Torb.); weißer Mehlweiß, Trumm.
plavoličina, f. neka vinska trta, vzhŠt.-C.
plavovína, f. neka vinska trta, C.
počevína, f. neka vinska trta, jvzhŠt.-Erj. (Torb.).
podbẹ̀ł, -bẹ́la, m. der Huflattich (tussilago farfara), Rib.-Mik., Ip.-Erj. (Torb.); — die Klette (lappa minor), Valj. (Rad); — neka vinska trta, Brežice (Št.)-Erj. (Torb.).
podbẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, Dol.-Z., Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); ohrenblättriger Wippacher, Trumm.
podlȋpəc, -pca, m. = lipec, neka vinska trta, M., C.
pogrǫ̑zdnica, f. neka vinska trta, GBrda-Erj. (Torb.).
pǫ́kavəc, -vca, m. 1) človek, kateri poka (n. pr. z bičem), der Schnalzer; — 2) der Specht, C.; — 3) der Krachapfel, C.; — die Spaltfrucht, Cig. (T.); — 4) neka vinska trta, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); die Geißdutte, der Mehlweiß, Trumm.; — 5) das Knallpulver, Jan.
postič, m. neka trta: sivi p., die graue Müllerrebe, vzhŠt.-Vrtov. (Vin.).
povẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) mit der offenen Seite nach unten aufstellen, stürzen; lonec, skledo p.; žlico po mizi p., Jurč.; pokrov p. na lonec, den Deckel über den Topf stülpen, Cig., Jan.; p. klobuk na glavo, den Hut aufsetzen, LjZv.; — p. se, sich senken, einsinken, M.; oder se je poveznil, jvzhŠt.; — poveznjena trta = pogrobana trta, Pohl. (Km.); — 2) mit einem umgestürzten, umgestülpten Gegenstande zudecken, Cig.; — hribi, poveznite nas! C.
pozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. durch Frost Schaden leiden oder zugrunde gehen; trta je pozebla, orehi so pozebli; kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; pozebel, abgefroren; pozebla ozimina.
prepǫ̑nəc, -nca, m. neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.).
prhljìv, -íva, adj. 1) verweslich, Mur., Cig.; — 2) = pirav, morsch, C.; p. les, Z.; — 3) mürbe, Cig.; — 4) prhljiva trta, eine Rebe, die ihre Frucht, bevor sie reif ist, abwirft, Z.
prhljȋvka, f. = prhljiva trta, C.
príbilina, f. neka vinska trta, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); (pribel-?).
prignojíti, -ím, vb. pf. ein wenig düngen, M.; trta s skrbjo okoljena, prignojena in okopana, Jurč.
prílip, m. neka trta, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); — prim. prilep.
primọ̑rščina, f. neka vinska trta, Z., Dol.
pripẹ̑njalica, f. = trta ali vrv, s katero se na hribu stoječa kopa pripne, da je veter ne prevrne, Vas Krn-Erj. (Torb.).
ptȋčək, -čka, m. dem. ptič; 1) das Vöglein; — zvit p., ein Schalk, Cig.; — 2) neka vinska trta, (tiček) Kanal-Erj. (Torb.).
ptíčevina, f. 1) das Vogelfleisch, Z.; — 2) neka vinska trta, (tičevina) Št.-Erj. (Torb.); die Vogeltraube, Trumm.
ptȋčnik, m. 1) das Vogelhaus, Cig., Jan., M.; — priprava, s katero ptice love, Notr.; — 2) das Leinkraut (linaria), C.; — neka trta, SlGor.-Erj. (Torb.); der Wildbacher, Vošnjak (Umno kletarstvo).
ptȋčnjak, m. 1) das Vogelhaus, C.; — 2) neka trta, Radgona-Erj. (Torb.); = ptičevina, die Vogeltraube, Trumm.
rabulína, f. neka trta: der Kölner, Vrtov. (Vin.).
račȋgla, f. neka vinska trta, Rihenberk (Goriš.)-Erj. (Torb.).
ranfolíca, f. neka vinska trta, Št.-C.; rother Heunisch, Trumm.
ranfolína, f. neka vinska trta: der Kölner, der Veltliner, Št.-C.; der "Ranfler", Trumm.
ránica 1., f. neka zgodaj zrela češpa, črešnja, hruška, GBrda-Erj. (Torb.), Tolm.; — neka vinska trta, BlKr.-Erj. (Torb.).
ranína, f. 1) kar je rano ali zgodaj zrelo, C.; — 2) neka vinska trta, BlKr.-Erj. (Torb.).
rȃnka, f. neka vinska trta, BlKr.-Erj. (Torb.).
rastljìv, -íva, adj. üppig wachsend: zelje je rastljivo, Polj.; rastljiva trta, Vrtov. (Vin.).
ráša 2., f. neka vinska trta, BlKr.-Erj. (Torb.).
raztrę̑senka, f. neka vinska trta, C.
raztrǫ́sina, f. neka vinska trta, Hal.-Erj. (Torb.), weißer Grob-Heunisch, Trumm.
rdečepę́tlja, f. neka vinska trta, C.
rdečína, f. 1) die Röthe, das Roth, Mur., Cig., Jan.; — 2) rdeče vino, grozdje, Z.; — 3) neka trta, C., Vrtov. (Vin.); — 4) die Rötheln, die Masern (otročja bolezen), Cig., C.
rę̑bəc, -bca, m. ovčji r., neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk-Erj. (Torb.).
rebúla, f. neka vinska trta in nje sad, grozdje in vino, GBrda-Erj. (Torb.); — prim. it. ribolla, furl. ribuele.
rečigla, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
refȏško, -ška, m. neka trta in vino iz nje; der Refosco; (refóšək, Vrtov. [Vin.]).
repáč, m. 1) žival, ki ima dolg rep, Z., Mik.; — 2) der Brockenstahl, V.-Cig.; — 3) neka vinska trta, Rihenberk-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.).
rȋłčək, -čka, m. dem. rilec; 1) das Rüsselchen; — 2) der Milchzahn, Jan., Rib.-Mik., Erj. (Som.); — 3) der Calvilleapfel, Cig., C.; — 4) neka vinska trta: der Riesling, M., C.
rjavína, f. 1) der Rost; — 2) rostige Dinge; — 3) neka vinska trta, Konjice (Št.)-Erj. (Torb.); rother Portugieser, = kraljevina, Trumm.; — debela r., rother Veltliner, Trumm.
rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.-Erj. (Torb.).
ródən 1., -dna, adj. 1) Geburts-, M.; rọ̑dni dan, der Geburtstag, Jan., Dalm.; rodni kraj, der Geburtsort, Vrt.; — 2) Geschlechts-: rodno ime, der Geschlechtsname, M.; — Gattungs-, Cig.; — 3) leiblich: rodni brat, Jan., Cig. (T.), nk.; — 4) fruchtbar; rodno polje, rodna trta; — fruchtbar machend: roden dežek gre, Danj. (Posv. p.).
rumenȋja, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
rȗsəc, -sca, m. 1) der Rothkopf, Cig., Jan., Šol., Bes.; — 2) = rdeče živinče moškega spola, Cig.; — = rjavi mravinec, Koborid-Erj. (Torb.), Tolm.; — vsul mu je ruscev za glavo = er hat ihm einen Floh ins Ohr gesetzt, er machte ihm die Hölle heiß, Koborid-Erj. (Torb.); — 3) neka vinska trta, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.); — 4) die Moorhirse (sorghum vulgare), Štrek.
samosẹ̑vka, f. = samosevec 1), Cig., Jan.; = rastlina, ki se je sama zasejala, pos. divja hruška ali jablana, Tolm.-Erj. (Torb.); trta s., Vrtov. (Vin.); — ime nekemu jabolku, Tolm.-Erj. (Torb.).
sə̀s 1., səsà, m. 1) die weibliche Brust, Mik., Valj. (Rad); otrok ni imel sesa (sə̀sa), Gorica-Erj. (Torb.); — prvega sə̀sa tele, das erste Kalb von einer Kuh, Tolm.; — 2) kozji s., neka vinska trta, die Geißdutte, Dol., Z.
sípa 1., f. 1) feiner Sand, der Bachsand, der Flugsand, Cig., Jan., C., Notr.; — der Streusand, M., Erj. (Min.), Levst. (Zb. sp.); — 2) die Sandbank, Cig.; — 3) feiner, trockener Schnee, M., Vrt.; ivje se dela po vrbovju, kakor bi posul sneženo sipo, Jurč.; — feiner Hagel, Kr.-Valj. (Rad); sipa gre, es gräupelt, Cig.; — 4) neka vinska trta, Laško (Št.)-Erj. (Torb.); — die Zimmettraube, Z., Vrtov. (Vin.).
sȋvəc, -vca, m. 1) der Graukopf (zaničlj.), Cig., Jan.; — 2) ein graues Thier: der Esel, Cig.; ein grauer Ochs; der Grauschimmel, Mur., Cig., Jan.; — die graue Lerche, C.; — 3) sivci, die einzelnen grauen Haare, C.; — 4) neka trta, Svečina (Št.)-Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.; — 5) der Graustein, Cig. (T.).
sivíca, f. neka trta, SlGor.-Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; — = potočnica, das Vergissmeinnicht, C.
sȋvka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.-Mik., Št.-Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom-Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk-Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
sklína, f. 1) der brennende Schmerz, Mur.; — 2) neka vinska trta, C., M.
sladčína, f. 1) etwas Süßes; — 2) neka vinska trta, jvzhŠt.-Trumm.
sladkočr̀n, -čŕna, m. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
sladkočȓnəc, -nca, m. neka vinska trta, Ip.-Z.
sladúlja, f. neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.).
slankamę́nka, f. neka vinska trta, Nov.
smodíka, f. 1) der Baumbrand, die Baumräude, Cig.; — die Senge: trs kvari smodika, Danj. (Posv. p.); — 2) eine abgesengte Traube, SlGor.-C.; — 3) neka vinska trta, Celje, Radgona-Erj. (Torb.); weißer Grobheunisch, Trumm.
smrdę̑čək, -čka, m. neka vinska trta, Ipava-Erj. (Torb.).
smrdodȗška, f. neka trta, Rihenberk-Erj. (Torb.).
sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
srobotȋnka, f. neka vinska trta, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
stremeníca, f. 1) der Steigbügelriemen, C.; — 2) verižica na ojesu, ki se pripne konju na homot, (strm-) Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) trta, s katero je lestvica na vozu k ročici privezana, Notr., Ig (Dol.).
súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.).
ščáp 1., m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.-Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.-Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej (Dol.); prim. čep 2).
ščȋp, m. 1) der Kniff, der Zwick, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Prise, Rib.-Mik.; — 3) der Vollmond; ščip je; o ščipu; luna gre v ščip, je v ščipu, der Mond ist voll, Cig.; prim. 2. ščep 2); — 4) neka vinska trta: der Mosler, Radgona (vzhŠt.)-C.; (prim. šipon).
šípina, f. neka vinska trta, M., C., Z.; — prim. šipon.
šipolína, f. neka vinska trta, M., C.; — prim. šipon.
šipǫ̑n, m. neka vinska trta: der Mosler, M., C., Trumm., vzhŠt.; — menda nam. ščipon; prim. poščipati.
šopátina, f. neka vinska trta, Drenovec (jvzhŠt.), Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.), M., Nov.; die Geißdutte, Trumm.; rdeča š., rother Veltliner, Trumm.
španjǫ̑l, m. neka vinska trta: der Gutedel, Cig., M., Notr.; narezljani š., der geschnitztblätterige Gutedel, Z.
šparǫ̑n, m. na pet in več očes rezana trta, die Bogenrebe, der Rebenbogen, Cig., Vrtov. (Vin.), Nov., jvzhŠt.
tántovina, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Celje, Rogatec-Erj. (Torb.); weißer Wippacher, Trumm.; — tudi: tantovína.
tepę́nka, f. neka vinska trta, M., BlKr.-Erj. (Torb.).
tę̑pka, f. 1) die Mostbirne; — 2) neka trta, M., BlKr.-Erj. (Torb.).
terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
topolína, f. neka trta, C., SlGor.-Erj. (Torb.); weißer Mehlweiß, Trumm.
topólovina, f. 1) das Pappelholz, Cig., Jan.; — 2) topolovína, neka trta, Št.-Erj. (Torb.); der Mehlweiß, Vrtov. (Vin.).
tramīnəc, -nca, m. neka vinska trta: der Traminer, Cig., M.
trebijȃn, m. neka vinska trta, Ip., Kras-Erj. (Torb.).
tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.-C.; tudi: mrtva t., Gor.
tŕtica, f. dem. trta; 1) das Wiedchen; — 2) das Weinrebchen; — 3) das Steißbein, Cig., Erj. (Som.).
tržárka, f. neka vinska trta, Biljana (GBrda)-Erj. (Torb.).
uscánəc, -nca, m. 1) der Pisser, der Bettpisser (psovka); — 2) neka trta muškatelka, Vrtov.-C.
velǫ́vər, -vra, m. neka vinska trta, Rihenberk-Erj. (Torb.).
vínov, adj. Wein-: vinova loza = vinska trta, Levst. (Zb. sp.).
vínski, adj. 1) Wein-; vinska trta; vinske gorice, vinski kraji; vinska posoda; vinski ocet; v. bratec, der Zechbruder; — 2) weintrunken, berauscht; ves vinski in težak, Jurč.
víva, f. = trta ali gož, ki veže gredelj in kolca, Tolm.-Erj. (Torb.).
vlášina, f. neka vlaška trta, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
volǫ́vina, f. 1) das Ochsenfleisch; — die Ochsenhaut, das Ochsenleder; — 2) neka trta, Dol., Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.), BlKr.; die Urbanitraube, M., Trumm.; tudi: das Ochsenauge, C.; bela v., weißes Ochsenauge, Trumm.
volǫ̑vjak, m. 1) der Ochsenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) neka trta: blaues Ochsenauge, vzhŠt.-Trumm.; — 3) die Färberkamille (anthemis tinctoria), M., Vod. (Izb. sp.).
volǫ̑vnik, m. 1) der Ochsenstall, C.; — 2) neka trta, Ip.-Erj. (Torb.); = volovina, Vrtov. (Vin.); — die Blüte der Herbstzeitlose, C., DSv.
volǫ́vščina, f. neka trta, C.; — prim. volovina 2).
vránək, -nka, m. 1) neka trta, vzhŠt.-Erj. (Torb.); der Name mehrerer blauer Trauben, Št.-Trumm.; bes. die Bettlertraube, Trumm.; — 2) der Kreuzbaum (ricinus), Cig., Medv. (Rok.).
vrbíka, f. neka trta, C., Konjice (Št.)-Erj. (Torb.); die Weidenrebe, grüner Kanigel, Trumm.; — neko jabolko, kajk.-Valj. (Rad).
vŕbovəc, -vca, m. 1) der Weidenwald, Mur., Jan.; — 2) = koš iz vrbovih šib, Fr.-C.; — 3) das Weidenröschen (epilobium), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — 4) neka trta, C., Celje-Erj. (Torb.), Trumm.
vŕbovščak, m. 1) ein stattlicher Weidenbaum, Poh.; — 2) neka trta, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); mali v., weißer Mehlweiß, Trumm.
vrhpọ̑ljəc, -ljca, m. neka trta, Nov., Ip.-Erj. (Torb.).
vrtę̑nica, f. neka trta, C., Ip.-Erj. (Torb.).
zdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden; mačka je zdivjala = je divja postala, ne drži se več hiš; — in Raserei gerathen, Cig.; auftoben, Cig.; svinje so zdivjale (fingen an sich wild zu geberden, wild umherzulaufen); — ausarten (o rastlinah): solata je zdivjala; trta je zdivjala (ist unmäßig hoch gewachsen); — (nam. vzd-).
zelę̑n, m. neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk-Erj. (Torb.).
zelę́nčəc, -čca, m. neka trta, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); grüner Sylvaner, Trumm.
zeleník, m. neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.).
zeleníka, f. 1) neka vinska trta, Rihenberk, Dol.-Erj. (Torb.), Št.; — der Grünhainer, Trumm.; der Hainer, Vrtov. (Vin.); — tudi: vino od te trte; — 2) neko jabolko, Ip., Brkini-Erj. (Torb.); — 3) immergrüner Buchsbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.), Vrt.; — 4) unreifes Obst, Lašče-Levst. (M.); — 5) ein blasser junger Mensch, Lašče-Levst. (M.).
zelenják, m. 1) der Grünspecht (picus viridis), Frey. (F.); — 2) neka vinska trta, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); debeli z., großer Grünhainer, Trumm.; drobni z., kleiner Grünhainer, Trumm.; črni z., blauer Kölner, Trumm.; — 3) der Grünstein, Cig. (T.), C.; — 4) ein kurz dauernder Regen im Frühjahr, jvzhŠt.
zìz, zíza, m. kozji ziz, neka vinska trta in grozdje: die Geißdutte, C., Trumm., jvzhŠt.
želǫ́dina, f. neka trta, M., Z., Dol.-Erj. (Torb.).
živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.-Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.-Cig., Nov.-C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.-Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)-Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.-Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
žízlovəc, -vca, m. neka vinska trta: weißer Mehlweiß, Trumm.
žlahtnína, f. coll. 1) edle Ware, Pretiosen, C.; — 2) neka trta: der Gutedel, Št.-Z.
žoltikovína, f. neka vinska trta, Hal.-Erj. (Torb.).
žurževína, f. neka trta (= gned, Ip.), GBrda-Erj. (Torb.).