àsimptomátičen pridevnik1. iz medicine ki kljub okužbi ne kaže simptomov SINONIMI: asimptomatski, brezsimptomen, nesimptomatičen, nesimptomatski1.1 iz medicine ki poteka brez simptomov SINONIMI: asimptomatski, brezsimptomen, nesimptomatičen, nesimptomatski
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
čàs čása
m2.
omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja 3.
omejeno trajanje, ločeno od siceršnjega trajanja zaradi določene značilnosti 4.
omejeno trajanje, s katerim človek razpolagaSINONIMI:
ekspr. dragi čas, ekspr. dragoceni čas, ekspr. predragoceni čas
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: delovni čas dovršno pretekli čas gibljivi delovni čas krajevni čas nedeljeni delovni čas nihajni čas obratovalni čas predpretekli čas pretekli čas prihodnji čas prosti čas razpolovni čas sedanji čas zahodnoevropski časGLEJ ŠE SINONIM: doba,
rok1,
trebaGLEJ ŠE: advent,
advent,
doba,
doba,
dolgo1,
dovršnik,
hitro,
hkrati1,
kmalu1,
lenariti,
malo3,
nenehno,
post,
pravočasno,
pust1,
rok1,
zabavati,
za razvedrilo,
zdaj2,
zdaj2,
čim dlje,
dlje,
dokler,
do nedavnega,
do zdaj,
kronometer,
malokrat,
malokrat,
napreden,
napreden,
napreden,
napreden,
napreden,
napreden,
nekoč,
nekoč,
nekoč,
poleti,
polpreteklost,
posodabljati se,
posodabljati se,
posodabljati se,
posodobiti se,
pozimi,
pravočasno,
pravočasno,
pravočasno,
redko,
sčasoma,
sosledica,
sosledica,
včasih,
za zmeraj,
za zmeraj,
kmalu1,
pomlad
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
diagnosticírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. ugotoviti in določiti bolezen: diagnosticirati sladkorno bolezen, vnetje želodca;
diagnosticirati tuberkulozo pri živini s tuberkulinskim preizkusom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dovzétnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dovzetnega človeka: dovzetnost za lepoto, za dobre nauke, za tuje vplive / dovzetnost za bolezen; dovzetnost za tuberkulozo se podeduje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
inficírati -am dov. in nedov. (ȋ) vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem, okužiti: inficirati opeklino, rano / vse je inficiral z nahodom; ne dotikaj se me, da se ne inficiraš; inficirati se z nesterilnimi obvezami; pren., ekspr. s svojimi idejami je inficiral tedanje literarno ozračje inficíran -a -o:
inficirana rana; že kot otrok je bil inficiran s tuberkulozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
izkoreníniti -im dov. (í ȋ) 1. spraviti iz zemlje s koreninami vred: izkoreniniti drevo;
tako žilavo travo je težko izkoreniniti // ekspr. povzročiti, da kdo ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: s tako vzgojo so ga popolnoma izkoreninili; ne bom več ostal, zdi se mi, da sem se izkoreninil 2. ekspr. odpraviti, odstraniti: izkoreniniti brezposelnost, izkoriščanje / skušali so mu izkoreniniti predsodke / izkoreniniti tuberkulozo izkorenínjen -a -o:
izkoreninjena rastlina; ta bolezen je pri nas že skoraj izkoreninjena; v mestu se je počutil izkoreninjenega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge,
béla kúga,
braníti se kóga/čésa kot kúge,
čŕna kúga,
da bi kúga kóga,
da bi kúga pobrála kóga,
izogíbati se kóga/čésa kot kúge,
ogíbati se kóga/čésa kot kúge,
razšíriti se kot kúga,
smrdéti kàkor kúga,
smrdéti kot kúga,
šíriti se kot kúga,
zaudárjati kot kúga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
levkóza levkóze samostalnik ženskega spola [leu̯kóza] iz veterine virusna bolezen, zlasti mačk in goveda, pri kateri se zelo poveča limfno tkivo, ki proizvaja bele krvničke
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. leucosis, iz gr. leukós ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
miliáren -rna -o prid. (ȃ) med., navadno v zvezi miliarna tuberkuloza tuberkuloza, pri kateri nastanejo drobna žarišča bolezni po vsem organizmu: imeti miliarno tuberkulozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
obdóbje -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. omejeno trajanjea) v katerem se kaj dogaja, zgodi: posamezna obdobja njegovega bivanja v tujini;
daljša padavinska obdobja v jeseni / obdobje priprav na tekmovanje b) v življenju, bivanju: značilnosti otroka v različnih starostnih obdobjih;
obdobje doraščanja / tretje življenjsko obdobje ki se začne navadno z upokojitvijo posameznika / njegova izvolitev pomeni novo obdobje za stranko; zgodnje obdobje v pisateljevem ustvarjanju 2. omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: povojno obdobje;
obdobje industrializacije / različna obdobja v zemeljski zgodovini / z oslabljenim pomenom v obdobju narodnoosvobodilnega boja med narodnoosvobodilnim bojem3. omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: umrljivost za tuberkulozo se je v kratkem obdobju zmanjšala;
v omenjenem obdobju se je proizvodnja podvojila;
v obdobju od januarja do maja / z oslabljenim pomenom v obdobju enega leta v enem letu / najmanjše časovno obdobje
♦ ekon. manufakturno obdobje kapitalizma; geol. kozmično obdobje razvojna doba zemlje pred nastankom prve trdne skorje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oboléti -ím dov., obôlel (ẹ́ í) postati bolan: na pomlad oboli veliko ljudi;
mati je od žalosti obolela;
oboleti na ledvicah, pljučih;
oboleti za tuberkulozo;
na smrt oboleti / živina mu je obolela obôlel tudi obolèl in obolél -éla -o:
obolel človek; obolelo srce; sam.: umrlo je sto obolelih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prekužítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prekužiti: prekužitev prebivalstva s tuberkulozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prekúžiti -im dov. (ú ȗ) (v velikem obsegu) okužiti: bolezenska klica je prekužila vse prebivalstvo prekúžiti se med.
okužiti se in pri tem pridobiti določeno odpornost: prekužiti se s povzročiteljem hepatitisa
prekúžen -a -o:
otrok, ki so že prekuženi s tuberkulozo, ne cepijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
sanatórij -a m (ọ́) 1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij;
sanatorij za duševne bolezni, tuberkulozo;
sanatorij na morju, v hribih 2. nekdaj manjša bolnišnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tuberkulóza tuberkulóze samostalnik ženskega spola [tuberkulóza] nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. tuberculosis, iz lat. tūberculum ‛majhna grba, tvor’, iz tūber ‛grba, oteklina, tvor’, sorodno s tumēre ‛otekati’, zaradi vozličastih izrastkov celic, ki se pojavijo na obolelem tkivu - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tuberkulóza -e ž (ọ̑) nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami, jetika: imeti tuberkulozo;
zdraviti tuberkulozo;
zboleti za tuberkulozo;
tuberkuloza pri govedu;
bacil tuberkuloze / pljučna tuberkuloza // s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh: črevesna, kostna, kožna, očesna tuberkuloza
♦ med. miliarna tuberkuloza pri kateri nastanejo drobna žarišča bolezni po vsem organizmu; odprta tuberkuloza pri kateri so v izpljunku bacili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tuberkulóza -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
tuberkulózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tuberkulozo: tuberkulozen človek;
žival je tuberkulozna / tuberkulozni bacil / tuberkulozna obolenja; sam.: dispanzer za tuberkulozne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tuberkulózni tuberkulózna tuberkulózno pridevnik [tuberkulózni] ETIMOLOGIJA: ↑tuberkuloza
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tuberkulózni2 -a -o
prid. ki je v zvezi s tuberkulozo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024
umírati -am nedov. (ī ȋ) 1. približevati se prenehanju življenja, življenjskih procesov: pri tej hiši so umirali mladi;
umirati od lakote, zastar. lakote;
ljudstvo je množično umiralo od žeje in vročine;
umiral je v velikih bolečinah;
umirati za rakom, tuberkulozo;
umirati za ranami za posledicami ran / umirati za domovino / ljudje se rojevajo in umirajo // ekspr. prenehavati obstajati: njuna ljubezen umira; prijateljstvo je počasi umiralo / dan že umira se že mrači; poletje umira se končuje / sonce je umiralo za gorami zahajalo; glasovi so umirali v daljavi se izgubljali// ekspr. propadati: gozdovi umirajo zaradi onesnaženja; vas je po odhodu mladih v mesto začela umirati 2. ekspr., v zvezi s po, za zelo hrepeneti: umirati po gorah, lepoti;
vsa dekleta so umirala za njim 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo tega, kar izraža dopolnilo: umiral je od ljubezni do dekleta;
umirati od radovednosti, skrbi, sramu;
umirati od smeha umiráje :
umiraje jim je še govoril
umirajóč -a -e:
umirajoč bolnik; umirajoč dan, ogenj; umirajoče jezero; sam.: želje umirajočih po življenju; zbrali so se ob postelji umirajočega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
umréti umrèm tudi umŕjem stil. umrjèm dov., umŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) prenehati živeti: bolnik je umrl kmalu po operaciji;
umrl je mlad;
starši so mu umrli pred enim letom;
umreti na potovanju, v prometni nesreči;
umreti pod ruševinami;
umreti doma, v bolnišnici;
umreti v hudih bolečinah;
umreti od lakote, mraza, starosti, strahu;
umreti za kapjo, tuberkulozo;
umreti zaradi pljučnice, raka;
lahko, mirno umreti / umreti v bedi, samoti; v vojni je umrlo veliko ljudi / umreti junaške, naravne smrti / umreti za domovino / zaradi mraza so vse čebele umrle // ekspr. prenehati obstajati: ljubezen med njima je umrla; njuno prijateljstvo je umrlo / vsako upanje mi je umrlo prenehal sem upati; spomini v njej še niso umrli še se spominja / pesem je umrla nekje v daljavi zamrla
● oče je umrl brez oporoke ne da bi naredil oporoko; ekspr. zaradi onesnaženosti je reka umrla je prenehalo življenje v njej; ekspr. skoraj umrla je od smeha zelo se je smejala; če hujšega ne bo, še umreti ne bo treba umŕl -a -o:
poklonili so se umrlemu prijatelju; umrli spomini; umrla ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zájec Frazemi s sestavino zájec:
bežáti kot zájec,
bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben,
kot poskúsni zájec,
množíti se kot zajci,
plodíti se kot zájci,
pobégniti kot zájec,
podáti se kómu kot zájcu bóben,
poskúsni zájec,
potégniti kóga/kàj kot zájca iz klobúka,
razmnoževáti se kot zájci,
razuméti se na kàj kot zájec na bóben,
spáti kot zájec,
spoznáti se na kàj kot zájec na bóben,
ucvréti jo kot zájec,
ustrelíti kóga kàkor zájca,
ustrelíti kóga kot zájca,
v tém gŕmu tičí zájec,
zbežáti kot zájec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
zdravilíšče -a s (í) zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin: zdravnik ga je poslal v zdravilišče;
gorsko zdravilišče;
zdravilišče za tuberkulozo;
zdravilišče ob morju / klimatsko zdravilišče ki ima ugodne podnebne razmere; termalno zdravilišče s termalno vodo / naravno zdravilišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.