A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
a1 vez.
a2 člen.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
abecẹ̑da -e ž
ȁbnormȃlen -lna prid.
abrakadȃbra -e ž
absolȗten -tna prid.
abstrȃkten -tna prid.
acetọ̑n -a m
adekvȃten -tna prid.
adȋjo medm.
ȃdjektiv -a m
administrácija -e ž
admirȃl -a m
adȗt -a m
advȅnt -énta m
advȇrb -a m
advokȃt -a m
aero- prvi člen tujih zloženk
aerodinámika -e ž
aeroplȃn -a m
afirmȋrati -am dov. in nedov.
áfna -e ž
aforīzem -zma m
afrodizȋjak -a m
ȃga -e m
agȅnt -énta m
agȋlen -lna prid.
agitȋrati -am nedov.
agonȋja -e ž
agronọ̑m -a m
agrȗmi -ov m mn.
ȁh medm.,
ajȃ člen.,
ȃjati -am nedov.
ájbiš -a m
ȃjd -a m
ȃjmoht -a m
ȃjs medm.,
akácija -e ž
ákcija -e ž
ȃkna -e ž
ȁko vez.
akọ̑rd1 -a m
akrobȃt -a m
akrọ̑pola -e ž
ȃkt1 -a m
ȃkt2 -a m
aktuȃlen -lna prid.
akumulȃtor -ja m
akupresȗra -e ž
akupunktȗra -e ž
akȗt -a m
akvadȗkt -a m
akvamarȋn -a m
akvarẹ̑l -a m
akvárij -a m
alárm -a m
ȃlbatros -a m
albȋn -a m
ȃlbum -a m
alegorȋja -e ž
alẹ̑ja -e ž
alergȋja -e ž
ȃlfa -e ž
alfabẹ̑t -a m
aliménti -ov m mn.
alkȃlen -lna prid.
ȃlpski -a prid.
alternatȋva -e ž
altruīzem -zma m
alumínij -a m
ambícija -e ž
ambiȅnt -énta m
ambulȃnta -e ž
āmfora -e ž
amnestȋja -e ž
amnezȋja -e ž
amọ̑nijak -a m
amortizȋrati -am nedov. in dov.
ȁmpak vez.
anahronīzem -zma m
analfabẹ̑t -a m
anȃli -a m mn.
anarhȋja -e ž
anatomȋja -e ž
angažȋrati -am dov. in nedov.
ángel -a m
anọ̑da -e ž
antagonīzem -zma m
antȋka -e ž
antropo- prvi člen tujih zloženk
anuitẹ̑ta -e ž
apẹ̑l -a m
aperitȋv -a m
apọ̑stol -a m
ȃrak -a m
aranžȋrati -am nedov. in dov.
arháičen -čna prid.
arhitẹ̑kt -a m
arhȋv -a m
árijec -jca m
aristokracȋja -e ž
aritmẹ́tika -e ž
armȃda -e ž
armatȗra -e ž
ȃrnika -e ž
artérija -e ž
artíkel -kla m
ȃs1 -a m
asimilȋrati -am dov. in nedov.
asistȋrati -am nedov.
asociácija -e ž
asterȋsk -a m
ȃstra -e ž
astronȃvt -a m
áta -a in -e m
ateȋst -a m
atẹ̑st -a m
ātlas1 -a m
atlẹ̑t -a m
atmosfȇra -e ž
atọ̑m -a m
ȃv medm.,
avȃns -a m
avantgȃrda -e ž
avdícija -e ž
avdiẹ̑nca -e ž
avditọ́rij -a m
avenȋja -e ž
avgȗst -a m
avȋzo -a m
ȃvša -e ž
avto- prvi člen tujih zloženk
ȃvtobus -a m
avtomobȋl -a m
āvtor -ja m
ažȗren -rna prid.
B 1. V slovenskem fonemu b se ohranja pslovan. *b (iz ide. *b ali *bh), npr. brȁt. 2. V starih germanskih izposojenkah je zamenjal stvnem. ali srvnem. f (pisano tudi v), če je ta nastal iz pgerm. f ali če je tujega izvora, npr. bọ́ter. Nadomestil je tudi srvnem. in nem. w, npr. bȃjar. V romanskih in madžarskih izposojenkah ustreza tujejezičnemu b, npr. bála, betẹ́žen. 3. V imitativnih besedah večkrat služi za posnemanje neartikuliranega govorjenja, npr. bebljáti.
bába -e ž
bȃc -a m
bacȋl -a m
bagatẹ̑la -e ž
báhati se -am se nedov.
bȃjs -a m
bȃjta -e ž
bakalȃr -ja m
báker -kra m
bȃkšiš -a m
baktérija -e ž
bȃl -a m
bála -e ž
balȃnsa -e ž
balẹ̑t -a m
balȋn -a m
balístika -e ž
balọ̑n -a m
bȃlzam -a m
bȃn -a m
bȃnda -e ž
bandéro -a s
bandȋt -a m
bánja -e ž
bȃnka -e ž
bankrọ̑t -a m
bȃr2 -a m
barȃba -e ž
barbȃr -a m
bariȇra -e ž
bárij -a m
barikȃda -e ž
bȃriton -a m
bȃrje -a s
bȃrva -e ž
baržȗn -a m
bȃs -a m
bȁt báta m,
bȃtina -e ž
bavbāv -a m
báviti se bȃvim se nedov.
báza1 -e ž
bazȃr -ja m
bazílika1 -e ž
bazílika2 -e ž
báža -e ž
bebljáti -ȃm nedov.
bedẹ́ti -ím nedov.
bẹ́l -a prid.
beletrístika -e ž
benȋgen -gna prid.
beráč -a m
bẹ̑rsa -e ž
bezáti -ȃm nedov.
bezljáti -ȃm nedov.
bi pogojnik glagola bíti
bi- prvi člen tujih zloženk
bȋatlon -a m
bíba -e ž
bíbavica -e ž
bíblija -e ž
bibliotẹ̑ka -e ž
bicíkel -kla m
bidẹ̑ -ja m
bifẹ̑ -ja m
bigamȋja -e ž
bȉk1 bíka m
bilȃnca -e ž
bȋlka -e ž
biltẹ̑n -a m
bȋmbo -ta m
biografȋja -e ž
bȋrmati dov., nedov.
birọ̑ -ja m
bȋs medm.,
biskvȋt -a m
bíster -tra prid.
bíti1 sȅm nedov.
bíti2 bȋjem nedov.
bitúmen -a in -mna m
bȋvol -a m
blȃg blāga prid.
blagọ̑ -ȃ s
bláto -a s
blázen -zna prid.
blebetáti -ȃm in -ẹ́čem nedov.
blẹ̄jati -am nedov.
blékniti -ȇknem dov.
blȅsk blẹ́ska m,
blésti blédem nedov.
blískati se 3. os. ed. -a se nedov.
blȋtva -e ž
blọ̑k -a m
bȍb1 bóba m
bọ̑ben -bna m
bodọ́či -ča prid.
bọ̑g bogȃ m
bohẹ̑m -a m
bohótiti se -im se nedov.,
bȍj bója m
bojár -ja m
bọ̑k -a m,
bȍks1 bōksa m
bolẹ́ti -ím nedov.
bȍlj prisl.
boljševīk -a m
bolščáti -ím nedov.
bọ̑m prih. glagola bíti
bọ̑mba -e ž
bombástičen -čna prid.
bombȃž -a m
bọ̑n -a m
bȍr1 bóra m,
bọ̑r2 -a m
borīti se -ím se nedov.
bọ̑rša -e ž
bọ̑rza -e ž
bósti bódem nedov.
bȍt povdk.,
bọ́ter -tra m
bọ̑žati -am nedov.,
božjȃst -i ž
bráda -e ž
brȃn branȋ ž
brȁt bráta m
bráti bérem nedov.
brȃv bravȋ ž
brázda -e ž
brbljáti -ȃm nedov.
brbotáti -ȃm in -ọ́čem nedov.
bŕcati bȓcam dov.
-brẹ́kniti -brẹ̑knem samo v sestavi
bréme bremẹ́na s
brenčáti1 -ím nedov.
brẹ̑nta -e ž
brẹ̄st -a m,
brésti brédem nedov.
brézno -a s
brídek1 -dka prid.
brȋdž -a m
brȋga -e ž
brísati brȋšem nedov.
bríti brȋjem nedov.
brȋzgati -am nedov.
brlẹ́ti -ím nedov.
brlīzgati -am nedov.
brljȁv -áva prid.
brnẹ́ti -ím nedov.
brọ̑d -a m
brodīti brọ́dim nedov.
brodolȍm -óma m
brokȃt -a m
brọ̑koli -ja m
brọ̑nhij -a m
brȏnza -e ž
brọ̑ška -e ž
brošȗra -e ž
brūhati brȗham nedov.
brȗndati -am nedov.
bȓv brvȋ ž
bȓz -a prid.
bŕzda -e ž
bȓž1 prisl.
búba -e ž
būbati1 3. ed. bȗba nedov.
bȗcati -am nedov.
búča -e ž
bučáti -ím nedov.
budīti -ím nedov.
budžẹ̑t -a m
búhniti bȗhnem dov.
bújen -jna prid.
búkev -kve ž
búkselj -na in -slja m
bȗkve -kev ž mn.
búla1 -e ž
bȗla2 -e ž
bȗldog -a m
buldožȇr -ja m
bulvȃr -ja m
bȗmbar -ja m
bȗmerang -a m
bȗnda -e ž
búniti se bȗnim se nedov.
būnker -ja m
būriti -im nedov.
bȗrka1 -e ž
burlẹ̑ska -e ž
būtati bȗtam nedov.
bútelj -tlja in -na m
butẹ̑ljka -e ž
butíca -e ž
buzaránt -a m
bȗzdovan -a m
cȃndra1 -e ž
cápa -e ž
cȃr -ja m
cárski rẹ̑z -ega -a m
cedīti -ím nedov.
cẹ̑dra -e ž
cẹ̑geljc -a m
cẹ̑h -a m
cẹ̑l cẹ́la prid.
cẹ̑lica -e ž
celofȃn -a m
celulọ̑za -e ž
cemȅnt -énta m
cȅnt cénta m
cẹ̄nter -tra m
centi- prvi člen tujih zloženk
cenzȗra -e ž
cẹ́pati cẹ̑pam nedov.
cepetáti -ȃm nedov.
cepīti1 cẹ́pim nedov.
cepīti2 cẹ́pim nedov.
cȅr céra m
cẹ́rkev -kve ž
césar cesárja m
cẹ́sta -e ž
cezȗra -e ž
cigȃra -e ž
cijáziti cijȃzim nedov.
cȋka -e ž
ciklȃma -e ž
cíkniti cȋknem dov.
cȋmbale -bal ž mn.
cínik -a m
cípa -e ž
cirȋlica -e ž
cirkulȋrati -am nedov.
cȋrkus -a m
cistȇrna -e ž
citȋrati -am dov. in nedov.
cȋtre -ter ž mn.
citrọ̑na -e ž
cíza -e ž
cmȍk cmóka m
cmokáti -ȃm nedov.
cȍf cófa m
cọ̑la -e ž
copȃta -e ž
cŕkniti cȓknem dov.
cȗcati -am nedov.
cȗfati -am nedov.
cúker -kra m
cúla -e ž
cúnja -e ž
curljáti -ȃm nedov.
cȗzati1 -am nedov.
cvȅnk cvẹ́nka m
cvẹ̑t -a m
cvetáča -e ž
cvičáti -ím nedov.
cvíliti -im nedov.
cvrẹ́ti -ȅm nedov.
Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.
čȃčka -e ž
čȃd -a m
čȃplja -e ž
čȃr -a m
čȁs čása m
čȃst častȋ ž
če vez.
čebljáti -ȃm nedov.
čẹ́den -dna prid.
čẹ̑dra -e ž
čẹ̑k -a m
čeljȗst -i ž
čélo1 -a s
čẹ̑mbalo -a m
čemẹ́ti -ím nedov.
čemū prisl.
čȅp čépa m
čepẹ́riti se -ẹ̑rim se nedov.
čepẹ́ti -ím nedov.
česáti čẹ́šem nedov.
čésniti čȇsnem in čẹ̑snem dov.
čẹ̑st -a prid.
češārek -rka m
čẹ̑šnja -e ž
čẹ̑šplja -e ž
češúlja -e ž
čẹ́ta -e ž
četŕti -a štev.
četȗdi vez.
čežāna -e ž
čigáv -a zaim.
čȋm vez. in prisl.
čȋn1 -a m
čȋn2 -a m
činčȋla -e in -a m
čȋp -a m
čȋpka -e ž
čȋps -a m
čȋr -a m
čȋslati -am nedov.
čīst čísta prid.
čītati -am nedov.
člȃn -a m
člẹ̑n -a m,
člóvek človẹ́ka m
čmŕlj -a m
čobọ̑dra -e ž
čofotáti -ȃm nedov.
čȍk čóka m
čokȁt -āta prid.
čokolȃda -e ž
čōrav -a prid.
črẹ́da -e ž
črẹ̄moš -a m
črẹ̑p -a m
črevọ̑ -ẹ̑sa s
črȋček -čka m
čŕka -e ž
čr̄pati1 -am nedov.
čȓv -a m
čūk -a m
čȗrimȗri -ja m
čȗš -a m
čutīti čútim nedov.
čvȓst -a prid.
da1 vez.
dajáti1 dájem nedov.
dáleč prisl.
dáma1 -e ž
dáma2 -e ž
damȃst -a m
damaščȃnka -e ž
dȃn dnẹ̑va in dnẹ̑ m
dánka -e ž
dáti dám dov.
dȃtiv -a m
dātum -a m
dávi prisl.
dáviti dȃvim nedov., star. dávim
de-1 predpona v tujih sestavljenkah
de-2 predpona v tujih sestavljenkah
débel debẹ́la prid.
dẹ̑ca -e ž
decémber -bra m
deci- prvi člen tujih zloženk
decimȃlen -lna prid.
dẹ́čva -e ž
dẹ̑d -a m,
dẹ̑dič -a m
defẹ̑kt -a m
defenzȋva -e ž
degradȋrati -am dov. in nedov.
degustácija -e ž
dejáti dẹ̑jem in dẹ̑m dov.
dẹ̑jstvo -a s
dẹ̑ka -e ž
deka- prvi člen tujih zloženk
dekadẹ̑nca -e ž
deklinȋrati -am nedov.
dekoltẹ̑ -ja m
dekorácija -e ž
dekrẹ̑t -a m
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 4281 zadetkov.