Tiskanje

búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla]

1.

okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo

2.

skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa

3.

valjasta blazina za klekljanje

4.

klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu

FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula.
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...

citostátik tudi citostátikum -a m (á)
farm. snov, ki zavira rast celic v organizmu: tumorje zdravijo z obsevanjem in citostatiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

DNA2 DNA samostalnik ženskega spola [dẹená]

1.

iz biologije nukleinska kislina v obliki dvojne vijačnice, ki vsebuje zapis dedne informacije in se nahaja v vseh celicah živih bitij in v nekaterih virusih; SINONIMI: iz biologije deoksiribonukleinska kislina, iz biologije dezoksiribonukleinska kislina, iz biologije DNA, iz biologije DNK, iz biologije DNK

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z DNA2 1.; SINONIMI: DNK

ETIMOLOGIJA: ↑DNA

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obsévati -am nedov. in dov. (ẹ́)
1. izpostavljati del, dele telesa (bolnika) delovanju žarkov, sevanja zaradi zdravljenja ali krepitve: v povprečju obsevajo več sto bolnikov na dan; obsevali so ga in poslali domov; obsevati glavo, trebuh, vrat; obsevati z laserjem, ultravijoličnimi žarki / obsevati z višinskim soncem
♦ med. obsevati metastaze, tumorje
2. nedov. obdajati s svetlobo: mesec obseva cesto; jutranje sonce obseva planine / svetilka medlo obseva prostor osvetljuje; pren., ekspr. nasmeh je obseval njen obraz
● ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je

obsévan

-a -o:

bil je obsevan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rádiofármak -a m (ā-ȃ) farm.
izdelek, ki vsebuje enega ali več radioaktivnih izotopov in je namenjen za diagnostiko ali zdravljenje: injekcija radiofarmaka; priprava radiofarmaka; vnos radiofarmakov v tumorje; preiskave z radiofarmaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

TIL TIL-a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

túmorje infiltrirajóči limfocíti -- -ih -ov m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.