tvórjenje -a s (ọ̄)
glagolnik od tvoriti: tvorjenje glasov / tvorjenje zaščitne plasti / tvorjenje besed
derivácija -e ž (á)
1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene
2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo
♦ jezikosl. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod
fáktor1 -ja m (á) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik: glavni, pomembni, važni faktorji;
kulturni, politični, vzgojni faktor;
narediti kaj pod pritiskom zunanjih faktorjev;
faktor gospodarstva, napredka, razvoja;
morala je važen faktor človeškega duha / publ. odgovorni, odločilni faktorji bodo vso stvar proučili za to pooblaščeni organi
♦ biol. biotični faktorji; ekon. produkcijski faktorji produkcijska sredstva in delovna sila; med. Rh ali Rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles; imeti pozitivni Rh faktor 2. mat. število, ki se množi ali s katerim se množi: produkt je neodvisen od vrstnega reda faktorjev
júkstapozícija -e ž (ȗ-í)
knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave
♦ jezikosl. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop
besedotvórje -a s (ọ̑)
jezikosl. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja
// nauk o tem:
državotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost
// ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost
državotvórnost -i ž (ọ̄)
sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: so narodi, ki niso nikdar mogli izpričati svoje državotvornosti; stoletja so nam odrekali državotvornost
fonácija -e ž (á)
jezikosl. tvorjenje glasu:
glasílka -e ž (ȋ)
nav. mn., anat. prožna guba sluznice v grlu za tvorjenje glasu: napenjati glasilke; vnetje glasilk / ekspr. ta otrok ima pa dobre glasilke
izpeljáva -e ž (ȃ) 1. glagolnik od izpeljati: izpeljava načrta / izpeljava vaje / drama je v izpeljavi konflikta šibka / izpeljava formule 2. nav. mn., publ. misel, dognanje: v avtorjevih izpeljavah je nakazana rešitev tega problema 3. knjiž. razlaga izvora besede; etimologija: za to besedo imamo še drugo izpeljavo / ni nam znana izpeljava besede izvor besede4. jezikosl. tvorjenje (nove) besede iz podstave s priponami: izpeljava primernika iz osnovnika;
izpeljava iz glagola
♦ filoz. postopek, pri katerem se na podlagi vnaprej določenih pravil dobi iz ene formule druga, iz enega stavčnega vezja drugo; glasb. srednji del sonatnega stavka ali fuge, v katerem se teme ekspozicije svobodneje oblikujejo in razvijajo
kulturotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvarjanje kulture: kulturotvorna dejavnost; narod kot izvor kulturotvornih sil
predstavotvóren -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, oblikovanje predstav: predstavotvorna moč otroka / določene besede imajo v raznih jezikih različno predstavotvorno vsebino predstavotvórno prisl.:
pesnik je pesniško, a predstavotvorno podal sliko rodne vasi; zgodovino je mogoče predavati zelo predstavotvorno
Rhesus -- [rézus] v prid. rabi (ẹ̑)
med., v zvezi Rhesus faktor in rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da lahko povzročijo v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles: imeti pozitiven Rhesus faktor [Rh-faktor]
sestávljanje -a [səstau̯ljanje in sestau̯ljanje] s (á)
1. glagolnik od sestavljati: sestavljanje naprave, stroja / za zdravo prehrano je pomembno pravilno sestavljanje jedilnika; sestavljanje učnega načrta, statuta, urnika / sestavljanje pisma mu je vzelo precej časa / sestavljanje leksikona, slovarja
2. jezikosl. tvorjenje (nove) besede iz podstave s predponami: sestavljanje glagolov
♦ fiz. sestavljanje hitrosti, sil
sklápljanje -a s (ā)
1. glagolnik od sklapljati: sklapljanje vagonov
2. jezikosl. tvorjenje (nove) besede s sestavljanjem dveh ali več besed: beseda seveda je nastala s sklapljanjem
tvorítev -tve ž (ȋ) tvorjenje, tvorba: toplota pospešuje tvoritev plesni / tvoritev novih besed