učenják -a m, člov. (á) |učen človek|
učenjákinja -e ž, člov. (á)
Eratósten -a m, im. tudi Eratóstenes oseb. i. (ọ̑) |grški učenjak|
erudít -a m, člov. (ȋ) neobč. učenjak
erudítka -e ž, člov. (ȋ) neobč. učenjakinja
Kalímah -a m, im. tudi Kalímahos oseb. i. (ȋ) |grški pesnik in učenjak|
pismoúk -a m, člov. (ȗ) |razlagalec|; slabš. |učenjak, znanstvenik|
Plínij -a m s -em im. tudi Plínius [iju] oseb. i. (í) |rimski učenjak, pisec|
Plínijev -a -o (í)
učèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ človek; preveč ~ izraz; star. učen česa biti ~ branja vešč, sposoben
učêni -a -o (é) star.: odločiti se za ~ poklic izobraženski; ~e šole visoke šole, univerza
učêni -ega m, člov. (é) star. učenjak
učêno -ega s, pojm. (é) povedati kaj ~ega
učênost -i ž, pojm. (é)
učenjákar -ja m z -em člov. (ȃ) slabš. |učenjak|
učenjákarica -e ž, člov. (ȃ) slabš. |učenjakinja|
učenjákarjev -a -o (ȃ) slabš.
učenjákaričin -a -o (ȃ) slabš.
proslúl -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȗ ú ú) star. ~ učenjak slovit, znan; star. proslul po čem biti ~ ~ surovosti razvpit, zloglasen
proslúlost -i ž, pojm. (ú) star.