učítelj -a m z -em člov. (ȋ) ~ matematike
učíteljica -e ž, člov. (ȋ)
učíteljev -a -o (ȋ)
učíteljičin -a -o (ȋ)
elementárec -rca m z -em člov. (ȃ) šol. žarg. |učitelj v prvem razredu osnovne šole|
elementárka -e ž, člov. (ȃ) šol. žarg.
elementárčev -a -o (ȃ) šol. žarg.
Grêgor Véliki -ja -ega m, prva enota z -em oseb. i. (ȇ ẹ́) |cerkveni učitelj|
matemátik -a m, člov. (á) slaven ~; šol. žarg.: ~ na gimnaziji |učitelj|; najboljši ~ v razredu |učenec|
matemátikar -ja m z -em člov. (á) priznani ~; šol. žarg. |učitelj; učenec|
matemátikarica -e ž, člov. (á)
matemátikarjev -a -o (á)
matemátikaričin -a -o (á)
rábi -ja m z -em člov. (ȃ) |judovski verski učitelj, vodja|: ~ Jakob
rábijev -a -o (ȃ)
šólmošter -tra m, člov. (ọ́; ọ̑) star. učitelj
šólnik -a m, člov. (ọ̑) neobč. učitelj, prosvetni delavec
továriš -a m s -em člov. (ȃ) ~i iz otroških let; zakonski ~; poud. Knjiga mu je edini ~ |Branje knjig ga edino zadovoljuje|; šol. žarg. učitelj, profesor
tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica; nardp. družica
továrišev -a -o (ȃ)
tovarišíčin -a -o (ȋ)
učeník -a m, člov. (í) star. učitelj
učíteljček -čka m, člov. (ȋ) manjš.; iron. |učitelj|
učiteljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; učiteljevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti učitelj|
defektológ -a m, člov. (ọ̑) učitelj ~
defektológinja -e ž, člov. (ọ̑)
..(í)telj m. prip. obr. (ȋ) člov. 'vršilec' budítelj, gostítelj, nabavítelj, redítelj, učítelj; prim. ..telj
ljudskošólski -a -o (ọ̑) star. osnovnošolski: ~ učitelj
nèutrudljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ fant; neobč. ~ učitelj neutruden; ~o delo
nèutrudljívost -i ž, pojm. (ȅí)
pokméten -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ učitelj; biti ~
pokmétenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
práksa -e ž, pojm. (ȃ) uporabiti znanje v ~i; učitelj z večletno ~o z večletnimi delovnimi izkušnjami; obvezna ~ obvezno delo; opravljati odvetniško ~o odvetniški poklic; zdravnik splošne ~e zdravnik splošne medicine; publ. odstopanje od dosedanje ~e od ustaljenega načina ravnanja, navad
predméten -tna -o (ẹ̑) Njegovo doživljanje sveta je predvsem ~o
predmétni -a -o (ẹ̑) ~ svet; šol. ~ učitelj
predmétnost -i ž, pojm. (ẹ̑) ~ sveta; skup. upodabljanje ~i
predóber -dôbra -o (ọ́ ó ó) poud.: ~a mati |zelo dobra|; Učitelj je ~ |preveč dober|; predober za koga/kaj Ta podrtija je zanj še ~a |preveč dobra|; predober z/s kom/čim Še ~i ste bili z njim |preveč dobri|
prezaposlèn -êna -o tudi prezapôslen -a -o (ȅ é é; ȏ) ~ učitelj; prezaposlen z/s čim biti ~ z nepomembnimi opravki
prezaposlênost -i tudi prezapôslenost -i ž, pojm. (é; ȏ)
priprávnik -a m, člov. (ȃ) odvetniški ~; učitelj ~
priprávnica -e ž, člov. (ȃ)
priprávničin -a -o (ȃ)
razlágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razláganje (ȃ) kaj ~ knjige po polici; ~ predpise |pojasnjevati|; razlagati komu/čemu kaj ~ sodelavcu svoje načrte; Učitelj dobro ~a
stróg -a -o; stróžji -a -e (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ učitelj; poud. ~ vegetarijanec |zelo dosleden, načelen|; neobč. ~a lepota pravilna, klasična; poud.: ~a obleka |preprosta, brez olepšav|; ~a tišina |popolna|; strog do koga biti ~ ~ drugih; strog z/s kom biti ~ z otroki
strógi -a -o (ọ̑) ver. ~ post
strogóst -i tudi strógost -i ž, pojm. (ọ̑; ọ́; ọ̑)
svoječásen -sna -o (á) star. nekdanji
svoječásni -a -o (á) ~ učitelj
širokosŕčen -čna -o; -ejši -a -e (ȓ; ȓ) ~ človek; poud.: ~ učitelj |popustljiv|; ~o pojmovanje morale |široko, premalo natančno|
širokosŕčnost -i ž, pojm. (ȓ)
zaplóten -tna -o; bolj ~ (ọ̑) ~o rastje; slabš.: ~ učitelj |nepomemben, navaden|; ~o ravnanje |skrivno, zahrbtno|
zaposlíti -ím dov. zapôsli -íte; zapóslil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/ìt) (í/ȋ í) koga ~ več delavcev; zaposliti koga/kaj z/s čim ~ sinove z gospodarskimi opravili; poud. ~ misli s pripravami |misliti na priprave|
zaposlíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ na sodišču, v tovarni; ~ ~ kot učitelj; zaposliti se z/s kom/čim ~ ~ z drobnimi opravili; ~ ~ sam s seboj
zdómarski -a -o (ọ̑) ~a vas; poud. ~ učitelj |zdomski|