afrodizȋjak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkavati
FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój] 1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše. ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
-kúsiti -kȗsim samo v sestavi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
lovīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
maréla maréle samostalnik ženskega spola [maréla] 1. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik
2. neformalno užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, dežnikarica, iz biologije orjaški dežnik 2.1. neformalno ta goba kot hrana, jed
3. neformalno kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: dežnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek bav. nem. Ombrell) iz it. ombrello ‛dežnik, sončnik’, prvotno le ‛sončnik’, iz ombra ‛senca’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti 1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Pomen besedne zveze »v bistvu«
Zanima me raba in pomen besedne zveze v bistvu. Jaz razumem to zvezo v smislu ohlapnosti, nenatančnosti. Na primer: palica je postavljena vbistvu navpično.
Moje razumevanje tega je: palica je postavljena približnonavpično, torej ne povsem navpično. Predloga iz povezave, ki sem jo pripel k morebitnim že obstoječim poimenovanim rešitvam napeljuje k uporabi pravzaprav ali dejansko namesto vbistvu. Moje razumevanje teh dveh besed je ponovno drugačno. Besedo pravzaprav razumem v smislu: zgodilo seje tako, a v resnici drugače, besedo dejansko pa: zgodilo se je točnotako.
Še večjo zmedo prinaša prevajanje iz (zlasti tehnične) nemščine, kjer se za našo zvezo v bistvu uporablja im Wesentlichen tudi v pomenu nenatančnosti oz. ohlapnosti, kot sem omenil zgoraj.
Namesto v bistvu in z ohlapnostjo oz. nenatančnostjo v mislih nikakor ne morem uporabiti niti približno niti dejansko niti pravzaprav, ker je nemški prevod vsakokrat povsem dugačen in z drugim pomenom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
prásec prásca samostalnik moškega spola [prásəc] 1. neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prase, ekspresivno pujs
2. neformalno, slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno prašič, slabšalno pujs
3. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
FRAZEOLOGIJA: kot prasec, Prekleti prasec! ETIMOLOGIJA: ↑prase
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
prasíca prasíce samostalnik ženskega spola [prasíca] 2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič, slabšalno pujs 2.1. neformalno, slabšalno kar vzbuja odpor, jezo, čustveno prizadetost
FRAZEOLOGIJA: kot prasica, Prekleta prasica! ETIMOLOGIJA: ↑prase
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Slovenske ustreznice besed »multitasker«, »breaking news«, »newsroom« in »viralni video«Pri pisanju sem se srečala z besedami multitasker (oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati), breaking news, newsroom in viralni video.
Na spletu in na vaših straneh nisem našla odgovora, zato vas prosim za pomoč – ustreznejši oziroma slovenski izraz.
Ali pa se lahko uporablja omenjene tuje besede, npr.:
Sem multitasker, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.
Sem, oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.
Ampak, ko neko zgodbo pokriješ kakovostno, ko izdelaš video in prenos v živo za breaking news v dobesedno nekaj minutah, ko vidiš koliko ljudi spremlja tvoje delo, takrat je občutek neprecenljiv.
Sama bi, če bi lahko izbirala, tudi po zdravstveni krizi delala od doma z možnostjo, da lahko grem vsaj dva- do trikrat na teden v newsroom.
Prosim vas tudi za usmeritev – link, kje lahko v prihodnje preverjam pravilnost besed, izrazov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
sréča Frazemi s sestavino sréča:
iméti hudíčevo sréčo,
iméti sréčo v nesréči,
iméti svínjsko sréčo,
iméti vèč sréče kot pámeti,
iméti vrážjo sréčo,
koló sréče,
koló sréče se obŕne,
koló sréče se vrtí,
koló sréče se zasúka,
koló sréče se zavrtí,
obrníti koló sréče,
poskúsiti sréčo,
sijáti od sréče,
sréča je míla [kómu],
sréča se nasméhne kómu,
sréča v nesréči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
užívati -am nedov. (í) 1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: bolnik naj uživa lahko hrano in čim več tekočine;
uživati krompir, zelenjavo;
to se uživa tudi surovo / uživati mamila; uživati tablete, zdravila 2. uporabljati kaj za zadovoljevanje svojih potreb: uživati bogastvo, premoženje / ekspr. uživati sadove svojega dela 3. pravn. služnostno uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: uživati gozd, hišo, zemljišče 4. kot upravičenec dobivati, prejemati kaj: uživati visoke dohodke;
uživati pokojnino, štipendijo // kot upravičenec imeti kaj, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati avtonomijo; uživati olajšave, prednosti; uživati enake pravice kot drugi
♦ pravn. uživati imuniteto imeti jo priznano5. biti deležen česa, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati gostoljubnost, hvaležnost, podporo, zaupanje koga / ekspr. vesel sem, da spet uživam vašo družbo da sem spet v vaši družbi / uživati dobro ime; uživati sloves dobrega gospodarja 6. živeti tako, da se doživlja telesno, duševno ugodje: mi sedimo samo doma, sosedovi pa znajo uživati;
užival je, dokler je bil mlad / uživati mladost, življenje 7. doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati nad lastnimi domislicami;
uživati ob kajenju, v kajenju;
uživati pri mučenju;
zelo uživa v vodi / čutno, estetsko, spolno uživati // ob zaznavanju, sprejemanju česa doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati lepoto, naravo; umolknili so in uživali čudovit razgled / uživati umetnino // biti deležen stanja, kot ga izraža določilo: uživati mir, srečo, udobje / uživati oddih, počitnice
● on že uživa plačilo v nebesih v krščanskem okolju je že umrl kot dober, pošten človek; še zmeraj uživa prostost, svobodo je prost, svoboden; živi na prostosti, svobodiuživáje :
molčali so, uživaje dobro kosilo
uživajóč -a -e:
veselo peti, uživajoč v jasnem jutru; uživajoč pogled
užívan -a -o:
v teh krajih je vino prepogosto uživano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
uživati [užívati užívam]
nedovršni glagolkoristiti, uživati dobrine
PRIMERJAJ: užiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Vejica pred »in«Zanima me, kje morajo biti postavljene vejice v spodnjih primerih.
- Ko slikam, uživam in uživam, ker slikam.
- Ko slikam, uživam, in uživam, ker slikam.
in
- Poskus smo naredili z balonom, v katerega smo vstavili plastelin in tako preverjali različne oblike.
- Poskus smo naredili z balonom, v katerega smo vstavili plastelin, in tako preverjali različne oblike.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.