Creutzfeldt-Jakobov -a -o [krôjcfeld-jákobov-] prid. (ȏ-ȃ)
med., v zvezi Creutzfeldt-Jakobova bolezen nalezljiva bolezen, ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na človeka in povzroča demenco, izgubo nadzora nad delovanjem mišic, komo: poznamo več oblik Creutzfeld-Jakobove bolezni
epikureízem -zma m (ī)
1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikureizem spada k helenističnim materialističnim filozofijam
2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: prevladujoča nota romana je epikureizem
epikurêjec -jca m (ȇ)
1. pristaš epikureizma: stoiki in epikurejci
2. ekspr. kdor teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživač: v gastronomskem pogledu je velik epikurejec; dobrovoljen epikurejec
epikurêjstvo -a s (ȇ)
1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikurejstvo in stoicizem
2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: popolnoma se je vdal čutnosti in epikurejstvu; rafinirano epikurejstvo
flashback -a [flêžbek] m (ȇ)
1. lit. pripovedni postopek, ki pretrga časovni potek dogajanja in temelji na vključevanju hipnega spomina na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: uvoden flashback pojasni travme iz preteklosti
2. hipen spomin na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: hodil je na skupinske terapije, kjer so se mu kot flashbacki razkrivali dogodki iz otroštva
3. psiht. perceptivna motnja, ko se spontano pojavljajo učinki, podobni tistim, ki jih je uživalec doživel med uživanjem droge: mnogi uživalci doživljajo redne flashbacke, v katerih podoživljajo občutja, čeprav droge ne užijejo nikoli več
gónja -e ž (ọ́) 1. glagolnik od goniti: gonja živine na pašo / uporabiti moč potoka za gonjo mlinskih koles / le kako zmore vse to delo pri taki naglici in gonji 2. močno, organizirano delovanje proti čemu: končati, začeti gonjo;
časopisna, politična gonja;
gonja proti novemu zakonu / ekspr. proti škodljivim ptičem so uprizorili pravo gonjo 3. ekspr., v zvezi z za pretirano prizadevanje za dosego česa: gonja za dobičkom, za materialnimi dobrinami;
gonja za uživanjem 4. lov. skupen lov, pri katerem gonjači ali psi gonijo divjad pred stojišče lovca; pogon: gonja se je pričela / lovska gonja / tiha gonja 5. nar. severovzhodno pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: čez potok so vodile stare, zaraščene gonje
nárko... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na ukvarjanje z mamili, zlasti z uživanjem, razpečevanjem: narkotest in narko test, narkomafija in narko mafija, narkoscena in narko scena
oseménje -a s (ẹ̑)
gastr. del sadeža s semeni, ki se pred uživanjem navadno odstrani: izdolbsti dinji, kumari, papriki osemenje
♦ bot. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena
priposestvováti -újem dov. (á ȗ) pravn. pridobiti lastninsko pravico do česa ali pravico uporabe z dobrovernim, nemotenim uživanjem za določeno dobo: priposestvovati pot;
priposestvovati (si) zemljišče;
pren. mi smo si prostor in pravice v tej družbi že priposestvovali priposestvován -a -o:
priposestvovana pravica
užítkar -ja m (ȋ) 1. pravn. kdor ima pravico užitka: užitkar gozda, hiše 2. nar. preužitkar: na starost je bil užitkar 3. ekspr. kdor teži za uživanjem, užitki: pravi, velik užitkar;
užitkarji na jahtah, otokih;
avtomobili za užitkarje / adrenalinski, smučarski, vozniški užitkar; gurmanski, kulinarični, vinski užitkar
užítkarica -e ž (ȋ) 1. pravn. ženska, ki ima pravico užitka: užitkarica zemljišča 2. nar. preužitkarica: ko je prišla snaha v hišo, je stara gospodinja postala užitkarica 3. ekspr. ženska, ki teži za uživanjem, užitki: prava, velika užitkarica
užitkáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
težiti za uživanjem, užitki, močno uživati: užitkariti na morju, v zidanici; užitkariti ob hrani / užitkariti na različne načine
uživáč -a m (á) 1. ekspr. kdor teži za uživanjem, užitki: razuzdan, strasten, velik uživač;
uživači v ljubezni / estetski, literarni uživač 2. zastar. uživalec: uživači opija / uživač vinograda
uživáštvo -a s (ȃ)
ekspr. način življenja, ki teži za uživanjem, užitki: askeza in uživaštvo / glavni potezi njegovega značaja sta krutost in uživaštvo
zastrúpljati -am nedov. (ú) 1. povzročati, da v organizem prihaja strup: zastrupljati goste s pokvarjeno hrano;
ta tovarna zastruplja ribe v reki / zastrupljati (si) želodec s tobakom // usmrčevati tako, da v organizem prihaja strup: zastrupljati nasprotnike, tekmece / zastrupljati miši, podgane 2. delati, povzročati, da postaja kaj strupeno: zastrupljati hrano, vodo / tovarne zastrupljajo ozračje 3. ekspr. delati, povzročati, da dobiva kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupljati koga z nepopustljivostjo, pesimizmom // delati, povzročati, da postaja kaj zelo težko, neprijetno: zastrupljati odnose med narodi; z očitki zastrupljati komu življenje / začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil / dvom mu zastruplja delo zastrúpljati se
delati samomore z uživanjem strupa: v obupu, stiski se ljudje tudi zastrupljajo
zastrupljajóč -a -e:
zastrupljajoča pijača
uživáč -a m z -em člov. (á) poud. |kdor teži za uživanjem, užitki|
uživáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
uživáčev -a -o (á) poud.
uživáški -a -o; bolj ~ (á) poud. ~ način življenja |težeč za uživanjem, užitki|
uživáštvo -a s, pojm. (ȃ) poud. |težnja za uživanjem, užitki|
