Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ariadna -e ž osebno lastno ime Ariadna: Ariadna im. ed. pak nej hotela tiga Shenina ǀ Ariadna im. ed. nej hotela Boga Bacuſa ǀ lepo Dekelzo Ariadno tož. ed. ſo hoteli Bacuſu sa Neveſto dati Ariádna, gr. Ἀριάδνη, hči kralja Minosa na Kreti, ki je Tezeju pomagala ubiti Minotavra in priti iz labirinta. Postala je Dionizova, tj. Bakhova žena in bila povišana med zvezde.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
FRAZEOLOGIJA: biti koga v smrti , biti v vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bújti -jem dov. ubiti: iſzkali ſzo ga bujti KŠ 1771, 279; vcselé bujti AI 1875, kaz. br.; da ne bujes zro'zjom BKM 1789, 183; buje KŠ 1754, 36; steroga i búje KOJ 1848, 4; csi [človeka] skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; nike bujete KŠ 1771, 78; goſzpodára bujjejo KŠ 1771, 67; v najvékšoj sili gamilo bujejo AI 1878, 18; bujmo ga KŠ 1771, 70; me bujo KŠ 1771, 462; ſzo je pa bujli KŠ 1771, 210
bùjti -a -o ubit: ſztvari ſzo bujte KŠ 1771, 72; bujt je v-Perſii BKM 1789, 329

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

daviti [dáviti dȃvim] nedovršni glagol

daviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dejati iz kože [dejáti iz kọ́že dẹ́nem iz kọ́že] dovršna glagolska zveza

dati iz kože; odreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dejati ob glavo [dejáti ob glȃvo dẹ́nem ob glȃvo] dovršna glagolska zveza

obglaviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

detomorstvo [dẹ́tomorstvo] samostalnik srednjega spola

umor otroka, detomor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolipobiti -bijem dovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož., (s čim) s silo spraviti koga iz pokončnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pobiti, potolči
1.1 kdo; kogatož. z udarcem/udarci, silo koga ubiti; SODOBNA USTREZNICA: pobiti
FREKVENCA: 23 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dòli pobìti ~ -bíjem dov. pobiti, ubiti: je ſéſzt ſztou Filiſzteuſov doli pobio KM 1796, 46; [bi] doli pobio dvanájszet jezér Edomitánczov TA 1848, 47; ár ſzo doli pobiti vu püſcsávi KŠ 1771, 508
dòli pobìvši ~ -a ~ -e ko je pobil: i vcsino je zadomeſcsanyé doli pobivſi Egyptáncza KŠ 1771, 360
dòli pobìti ~ -a ~ -o pobit, potrt: Celô dolipobiti je grátao KAJ 1870, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dreti [drẹ́ti dérem] nedovršni glagol

odstranjevati kožo z mrtve živali; odirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

fentati -am dov. ubiti: Ta kateri ſam ſebe fenta 3. ed., pravi, de nej mogal dalej ſvojo shaloſt, inu terplejne preneſti (II, 299) ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe fental del. ed. m (IV, 409) ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti nefentala +del. ed. ž (III, 69) ← bav. srvnem. pfẹnten ‛rubiti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

frderbati -am dov. uničiti: prideio gosenize vam farderbaio 3. mn. sele (V, 332) ǀ aku bo taiſte gobe jedil, de bo ſvoio naturo farderbal del. ed. m (V, 342) ǀ bò ſturil ſe kaſsati temu kateri je njega peld ferderbal del. ed. m (II, 405) ← srvnem. verderben ‛pokvariti, uničiti, ubiti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

friškovec [fríškovǝc] samostalnik moškega spola

prostor za izvrševanje ženskam izrečene smrtne kazni, žensko morišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

grabež [grȃbež] samostalnik moškega spola
  1. grabežljiv človek; grabežljivec
  2. ropar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hostnik [họ̑stnik] samostalnik moškega spola

ropar, razbojnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kaldovati [kāldovati kāldujem] in [kāldovam] nedovršni glagol

zaklati žrtveno žival

PRIMERJAJ: aldovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

klanje [klánje] samostalnik srednjega spola
  1. klanje
  2. bolečine v trebuhu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

klati [kláti kọ́ljem] nedovršni glagol
  1. ubijati domače živali; klati
  2. s sekiro po dolgem dajati kaj na dva ali več delov; klati; cepiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

klę̑tvina, f. das Fluchen, Cig., Šol.; med največe grehe šteje naš narod kletvino, LjZv.; — der Fluch, Mur., Cig., Jan.; s strupom kletvine sebe ubiti, Valj. (Rad); tudi: kletvína.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

križati [krížati krížam] nedovršni glagol

pribijati na križ; križati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ljudomorstvo [ljudomọ̑rstvonepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

umor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lopastvo [lopȃstvo] samostalnik srednjega spola

roparstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lopež [lópež] samostalnik moškega spola

morski ropar; pirat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mordrija [mordrȋja] samostalnik ženskega spola

umor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mordrir [mordrír] samostalnik moškega spola

morilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mordriti [mordrīti mordrím] nedovršni glagol

moriti

PRIMERJAJ: mordrovati, moriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mordrovati [mordrováti mordrȗjem] nedovršni glagol

moriti

PRIMERJAJ: mordriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

moriti [morīti morím] nedovršni glagol

moriti

PRIMERJAJ: mordriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mrtvališče [mrtvalíšče] samostalnik srednjega spola
  1. pokopališče
  2. prostor za izvajanje smrtne obsodbe

PRIMERJAJ: mrtvišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mrtvišče [mrtvíšče] samostalnik srednjega spola

prostor za izvajanje smrtne obsodbe

PRIMERJAJ: mrtvališče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

navratnik [navrȃtnik] samostalnik moškega spola

zahrbten morilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Nikanor -a m osebno lastno ime Nikanor: Filip Macedonski Krajl je vedil, de Nicanor im. ed. kodarkuli je hodil je shpotliu od Krajla govuril ǀ vedeozh, de Nicanor im. ed. je bushiz ǀ Sinicitus Krajlau General je hotel sa tiga volo Nicanora tož. ed. ubiti ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Diacony s. Nicanora tož. ed. ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno ſmertio Nicanoro tož. ed. vumoril? Niegovu shentovajne 1. Nikánor iz Stagêjre (umrl 318 pr. Kr.) 2. Sv. Nikánor (pribl. 0–76), diakon, mučenec 3. Zapis Nicanoro se glede na sledečo poved gotovo nanaša na neko osebo moškega spola.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

obesiti [obẹ́siti obẹ̑sim] dovršni glagol
  1. obesiti
  2. usmrtiti z obešanjem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

obešati [obẹ́šati] nedovršni glagol
  1. obešati
  2. usmrčevati z obešanjem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

obešavec [obẹ́šavǝc] (obešalec) samostalnik moškega spola

rabelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

okoliprinesti [okọ̑liprinésti okọ̑liprinésem] (okoli prinesti) nedovršni glagol
  1. raznositi
  2. umoriti

PRIMERJAJ: prinesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

osmr̀titi -im dov. usmrtiti, ubiti: jasz szem 'ze sztára, csi me oszmrtijo, nika nevcsini KAJ 1870, 165

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pezavt [pẹ́zavt] (pezovt) samostalnik moškega spola

mučitelj, mučilec, rabelj

PRIMERJAJ: pezovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pezovec [pẹ́zovǝc] samostalnik moškega spola

mučitelj, mučilec, rabelj

PRIMERJAJ: pezavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pobijati [pobíjati pobíjam] nedovršni glagol

pobijam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pobiti [pobíti pobȋjem] dovršni glagol

ubiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pobiti -bijem dov. 1. pobiti, ubiti, pomoriti: vſe kar je shiviga bo sapovedal pobiti nedol., inu konzhati ǀ po nedolshnem je bil puſtil pobyti nedol. Gabaoniterje ǀ poshle tozho, katera vſe nijve, inu vinograde pobije 3. ed. ǀ tozha vaſhe vinograde vam pobye 3. ed. ǀ Pride tozha pobiie 3. ed. vashe vinograde ǀ sdaj tozha pobje 3. ed., sdaj slana pomorj ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber na Faraona, inu njegovo vojsko, ter vſe pobjè 3. ed. ǀ tozha velika ſe dol reſsuje po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye 3. ed. ǀ aku tozha tebi venegrade bobije 3. ed. ǀ zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio 3. mn. ǀ eno nuzh nanaglom s' oroshje popadeio, vahte pobijejo 3. mn. ǀ s'eno krono, s'eno beſsedo ſe sbyeio, inu pobyeio 3. mn. ǀ nashi tvoje premagaio, inu pobiò 3. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj vel. 2. ed., inu konzhai ǀ eden je ſvoje ſaurashnike pobil del. ed. m, inu pomuril ǀ Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula inu vſe pobila del. ed. ž ǀ dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla del. dv. m ǀ taisti ſloni ſo pobili del. mn. m njega lastne sholnerje ǀ Filiſtery ſò bily njegovo vojsko pobily del. mn. m ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli del. mn. m, inu Konzhali ǀ eniga ſo vbyli, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli del. mn. m ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo zhes Sisara vojskovati: Polè njegovo vojsko prezej ſo bile pregnale, inu pobile del. mn. ž 2. pobiti, razbiti: bi mogal en potreſs priti … ali ena teshka tozha inu cegle, inu ukna pobiti nedol. ǀ vſe pò hishi reſneſti, inu pobiti nedol. ǀ on nenehà, dokler vſe ſobe njemu nepobie +3. ed. pobiti se raniti se: vprasha liſizo … aku ſe je pobila del. ed. ž O zapisih z b- glej → bobič.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pogibìti tudi pogübìti -ím dov.
1. pogubiti, uničiti, zapraviti: ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; Eden je právdedávecz, ki je zmo'zen zdr'zati i pogübiti KŠ 1771, 752; Pogübis la'zcze TA 1848, 5; Tát ne pride, nego naj pogibi KŠ 1771, 300; Ono Vrága obláda, i ſzmrt pogibi BKM 1789, 50; Grêh vász nepogübi BRM 1823, 8; ka dobroga gláſza z-naſſim hüdim 'ſitkom ne pogibimo KM 1796, 67; Düſno zvelicsanye da ne pogibite BKM 1789, 189; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Priſao ſzi, da bi náſ pogübo KŠ 1771, 177; szo ga tudi nadigávali, ka nebi szvojo düso pogübo KOJ 1845, 61; Ár ſzam nej divojsztva pogibila KM 1783, 230; Pokárao szi pogane, pogübo te neverne TA 1848, 7; ka je i pamet pogübo KM 1790, 76; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; Sz-tákſim tálom ſzta pogübila ſzvojo nekrivicsnoſzt KM 1796, 7; Ár ſzi je obládo, moucs ſzo pogübili BKM 1789, 311; Szmrt je ſzmrtyom pogübo BKM 1789, 102
2. ubiti, umoriti: Vſzegavejcs ga je ſteo pogibiti KM 1796, 58; vnouge je dáo ovak pogübiti KOJ 1848, 16; Jezuſa bi pa pogübili KŠ 1771, 94; gde bi Hunyadia brscsasz poganje pogübili KOJ 1848, 55; Kráo pogübo je lüdomorcze one KŠ 1771; Dózsa Gyüria szo med grozovitnimi mántrami pogübili KOJ 1848, 17
pogibìti se -ím se pogubiti se, uničiti se: da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; ne pogibimo ſze KŠ 1771, 535; i poſzoude ſze pogibijo KŠ 1771, 29
pogübévši -a -e ko je pogubil, uničil: pogübévsi ednoga z-obilnov rokov dajovitnoga csloveka AI 1875, kaz. br. 8
pogibléni tudi pogübléni -a -o
1. pogubljen: Ali jaſz, oh nevolni i pogibléni Szin KŠ 1754, 225; ni pogibléni nepriáteo vrág nám ne dá pocsinka KŠ 1771, 839; Za mé pogiblénoga, Csleka na ſzmrt ide BKM 1789, 69; Ne razmim jasz, pogübleni KAJ 1848, 101; natúra naſſa takje pogüblena TF 1715, 19; ſterie mené pogüblénoga csloveka oſzloboudo TF 1715, 22; mené pogüblénoga odküpo KŠ 1754, 98; ki náſz je obéſzelo, Pogübléne lidi BKM 1789, 40; i od kács ſzo pogübleni KŠ 1771, 509; Nej ſzo pogübleni BRM 1823, 5
2. izgubljen: nej ſzam poſzlan, nego kpogiblénim ovcz hi'ze Izraelſzke KŠ 1771, 51; ka ſzi mené pogüblénoga ſziná gori prijao KM 1783, 152; Mi ſzmo rávno tak, liki te pogübléne ovczé KŠ 1771, 834; iscſi gori pogüblene ovcſicze KM 1783, 117
pogibléni -a -o sam. pogubljeni: Ár je záto priſao Szin cslovecsi, naj zdr'zi to pogibléno KŠ 1771, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pogonobiti [pogonobīti pogonobím] dovršni glagol

ubiti, ugonobiti, iztrebiti

PRIMERJAJ: pogubiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pogubiti [pogubīti pogubím] dovršni glagol

ubiti, ugonobiti, iztrebiti

PRIMERJAJ: pogonobiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pokamenǜvati -ǘjem dov. s kamenjem ubiti: i k-ſzmrti ſzo ga pokamenüvali KM 1796, 122

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

poklàti -kòlem dov. zaklati, ubiti: Szlobodno je ſztvár na haſzki poklati BRM 1823, 408
pokláni -a -o ubit: Vnogo lüdi je pokláno na obadvá sztrána AIP 1876, br. 10, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

potopiti [potopīti potopím] dovršni glagol
  1. potopiti
  2. utopiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prinesti -nesem dov. prinesti: aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti: Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti: Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi: imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči: de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti: S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

puliti [pulīti púlim] nedovršni glagol
  1. puliti
  2. ropati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rabelj [rábǝlj rábǝljna] samostalnik moškega spola

rabelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razboj [razbȍj] samostalnik moškega spola

umor, uboj, razbojništvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razbojnik [razbọ̑jnik] samostalnik moškega spola

morilec, razbojnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razevdàriti -vdárim dov. razbiti, ubiti: Szrecsa, da nê na kobilo, ár bi jo zaisztino razevdaro AIP 1876, br. 8, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ropar [rọ̑par] samostalnik moškega spola

ropar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ropati [rọ̑pati rọ̑pam] nedovršni glagol

ropati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Sinicitus m osebno lastno ime Sinicit: Sinicitus im. ed. Krajlau General je hotel sa tiga volo Nicanora ubiti (V, 592) Sinicít, poveljnik Filipa Makedonskega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

spoklàti -kòlem dov. ubiti, umoriti: csini Garo i Forgácsa szpoklati KOJ 1848, 49; dokecs ji neszpokolem TA 1848, 14; ſzveczke krále i poglavnike ſzvoji vüjſzt mecsom ſzpokole KŠ 1771, 764; Szve ſzlüge vö posle I deczo ſzpokole BKM 1789, 41; i ovih vecs szpokolejo KOJ 1848, 36; Vitézov tanáts je pa bio, ka bi vouznike ſzpoklali KŠ 1771, 427; Goſzpodne, proroke tvoje ſzo ſzpoklali KŠ 1771, 472
spokláni -a -o ubit, umorjen: I nájdena je vnyem krv .. vſzej ſzpokláni na zemli KŠ 1771, 800

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

spràviti správim dov.
1. pripraviti: Nagovárjao je Szlovene, tomi kraji lepse lice szpraviti KOJ 1914, 99; Tak ſzi ſzprávim vetom 'zitki Vſze ono, ka je drágo BRM 1823, 375; Szrdcze moje mi poprávi, Vu nyem szi posztelo szpravi BRM 1823, 17; Boldi'sár je veliko vecsérjo dáo ſzpraviti Goſzpodi KM 1796, 80; nemorem gorisztánoti jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; ali k-vecsérji kâ bôgsega szprávim KAJ 1870, 44; Ár tou csinécsi 'zerjávo vougelje nyemi ſzprávis na glavou nyegovo KŠ 1771, 477; Tejlo moje takáj Tebi na czérkev ſzpravi KŠ 1754, 247; Naſa ſzrcza poſzvéti i vu nyih ſzpravi ſzi prebiváliſcse BKM 1789, 141; po tvojem ſz. Dühi ſzpravi na tou naſe ſzrczé KŠ 1771, 825; proſzi ga, naj nyemi na zimo ſztanyé ſzprávi KŠ 1771, 664; orſzág nebeſzki, Steroga ſzam ſzpravo SŠ 1796, 32; Ne ſzpozábi ſze ſz-tvojega ſzpraviscsa, ſtero ſzi ſzpravo od zacsétka KM 1783, 118; ki ſzi na etom ſzvejti pozványa ſzpravo KŠ 1771, 843; ſzpravoſzi mi nebéſza SŠ 1796, 137; Okou je nej vidilo, ka je Boug onim ſzpravo, ſteri nyega lübio KŠ 1754, 142; Ki je ſzpravio odküpitela BRM 1823, 11; sztrêle szvoje je szpravo na vöszkoncsanye TA 1848, 6; I pripelao je je k gori, stero je ſzprávila dêszna nyegova TA 1848, 64; vcséle bujti za on trüd, ka szo nam szlatki méd szpravile AI 1875, kaz. br. 8; I csi bom ſou i ſzprávim vám meſzto KŠ 1771, 313
2. narediti, da kdo pride v kako stanje, da je deležen česa: Eti me na dobro ſzprávis BRM 1823, 10; ino jo je malolejtno na Vogerszko dáo szpraviti KOJ 1848, 39; Tühe Bogé ſzpravte na ſpot KŠ 1754, 266; Jaſz ſzam je vama záto dáo, da bi ſzi dobro volo ſzpravila KM 1790, 28; i naſſo telovno ſzmrt na ſzlatki [sen] ſzem ſzpravo KŠ 1754, 109; Zvelicſanye, ko ſzi ſzpravil SM 1747, 58; Nej je na bláznoſzt ſzpravo Boug modrouſzt etoga ſzvejta KŠ 1771, 491; On ſzi je pri deczi ſpot ſzpravo KM 1790, 20
3. pridobiti, oskrbeti, priskrbeti: Szerezni; szpraviti KOJ 1833, 173; Jeli ſzi mi po naſſem deli nemoremo krüha ſzpraviti KŠ 1754, 167; da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, VI; Ka zdelom te pravicsni ſzprávi KŠ 1754, 169; I, ki 'zenya, nájem vzeme i ſzprávi ſzád na 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 276; Ka ſzprávi ſzlejdnye Mázanye KMK 1780, 83; Hodte vu orſzágh Nebeſzki, steroga ſzem ſzpravil zvoljom ocza mega SM 1747, 83; jaſz ſzam ſzi za vnoge pejneze tou pörgarſztvo ſzpravo KŠ 1771, 412; Vek’vecsni 'zitek tak dobim, Steroga ſzi mi ti ſzpravo KŠ 1754, 270; Kristussi, kie nám odküplenye ſzpravil SM 1747, 59; Ki nám je miloſcso ſzpravo BKM 1789, 125; prebitek, Sterogaje Kriſztus Szpravo ſzám ſzvojim vörnim SŠ 1796, 6; Z-té bo'sepouti je drügoga haszka nej szpravo KOJ 1848, 34; Kincs ſzte ſzi ſzpravili vpoſzlejdnyi dnévi KŠ 1771, 752
4. uničiti, ubiti, odpraviti: liki, ka bi ſto mojo hválo na nikoj ſzpravo KŠ 1771, 507; Szpravi na nikoj hüdi lüdi naminyávanye KŠ 1754, 224; 'Siga vnouge szvoje nevoscsenike z-pouti szprávi KOJ 1848, 50; Boug pa i tou i ovo na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 500; i protivnike tvoji krſztsanov na nikoj ſzprávis BKM 1789, 349; liki da bi právdo ſteo na nikoj ſzpraviti KŠ 1771, 440; Ah ti ſze je ſzpravo na ſzramouto BKM 1789, 393; Törci szo lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, kaz. br. 3
spràviti se správim se
1. urediti se, postaviti se: Kakda sze more szpraviti verbum na persóno gledoucs KOJ 1833, 137; kakda sze szprávi nomen vu ablativus KOJ 1833, 129
2. zbrati se, priti: Na zemli, ki jeſzte ſzpravte ſze kmeni vſzi BKM 1789, 187; ſzpravilo ſze je knyemi lüſztva vnogo KŠ 1771, 199; i ſzpravilo ſze je knyemi vno'zino lüſztva KŠ 1771, 111
3. pridobiti: zrák, kâ sze on povszéd nahája i brezi trüda ino sztroska szpraviti dá KAJ 1870, 150
4. uničiti se, izgubiti: Te ſzlejdnyi nepriáteo ſzmrt ſze na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 522; Od vszega sze szprávi, Ki tebé osztávi KAJ 1848, 4
5. spraviti se, pomiriti se: ino sze vu Nikolszburgi szprávita tak KOJ 1848, 92; eden drügomi tüdi rokou podájo ino sze 'snyimi lepou szprávijo KOJ 1845, 20; ino 'snyim sze szpravo etak KOJ 1848, 71; da ſze Izrael knyemi ſzprávi KŠ 1771, 816; teda, ka je ſztála, ſze na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 517; szo sze na szlovenszke národe namerili, z-sterimi szo sze nekaj z-dobrim szpravili KOJ 1848, 7
spràvivši -a -e
1. ko je pridobil: i poredno vucsenikov ſzpravivſi, povrnola ſzta ſze v-Lyſtro KŠ 1771, 387
2. ko je uničil: I mejſzta Sodome i Gomorre je, na pepéo ſzpravivſi, oſzoudo KŠ 1771, 719
správleni -a -o
1. pripravljen: Po nyem sitek vu Nebéſzi, nam je ſzprávlen SM 1747, 87; vekivecsni ogen, ſteri je ſzprávleni vrági KŠ 1754, 144; ka ſzte liſzt Kriſztuſov po naſoj ſzlü'zbi ſzprávleni KŠ 1771, 533; ár je tou te dén ſzvéti od Bouga nám ſzprávleni KM 1783, 242; I 'zitek vu nebéſzi, Nám ſzprávleni BKM 1789, 358; V-moj orſzág nebeſzki, ki je ſzprávleni vám SŠ 1796, 102; ſzkvarjenoszt, nego escse i ſzprávlena po vnougoj hüdoj ſegej KŠ 1754, 4b; V-nébi nám je hi'sa ſzprávlena SŠ 1796, 44; právda po poszlavci od národa szprávlena AI 1875, kaz. br. 2; ár on má ſzprávleno moucs ſzvojo BKM 1789, 12; so ovoga dečáka roditelje od vsega bili správleni BJ 1886, 9; düſa, más vnouga dobra na vnogo lejt ſzprávlena KŠ 1771, 212; dobroutami, nám od Kristussa ſzprávlenim SM 1747, 18
2. spravljen, pomirjen: i obadvá szta od csészti szprávleniva AI 1875, br. 2, 2; Gda bi pa eta etak ſzprávlena bilá KŠ 1771, 685
3. zbran: Kikoli vu eto hi'so zdaj ſzprávlen je SIZ 1807, 34
4. ubit, odpravljen: i menye vojnikov je szveta szprávleno AI 1875, br. 2, 2; od té ſegé právde po Kriſztuſi na nikoj ſzprávlene KŠ 1754, 6
5. sestavljen, zložen, napisan: ti je 'ze pred temtoga od nyega ſzprávleni Vöre Krſztsanſzke Návuk KŠ 1771, A7b; Nouvoga Zákona ono piſzmo od národa, jáko 'zmetno ſzprávlenoga KŠ 1771, A2a; nôve Peſzmi dávajo v-rôke. Szprávlene ſzo v-csiſztom Tvojem Szlovenſzkom jeziki BRM 1823, II; peszmi eti szprávlene KAJ 1848, X; Knige szprávlene po KAJ 1870, 1; Knige správlene po BJ 1886, 1; peſzmi, ſtere vete réd ſzprávlene nej vö dao ſtámpati BKM 1789, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

svȃda, f. der Hader, die Zwietracht, Dict., Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.-Valj. (Rad); svade in nesreče narejati, Zwietracht und Unglück stiften, Krelj; — der Streit: v svadi koga ubiti, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

šahar [šȃhar] samostalnik moškega spola

razbojnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

taravt [tāravt] samostalnik moškega spola

mučitelj, rabelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tolovaj [tolovȃj] (tolvaj) samostalnik moškega spola

ropar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

trinog2 [trínognepopoln podatek] samostalnik moškega spola

kdor muči; rabelj; mučitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubíjati, -am, vb. impf. ad ubiti; 1) erschlagen, todtschlagen; — 2) zerbrechen: u. steklenice, lonce; — u. si glavo s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; — 3) u. se, sich viel abmühen, sich viel plagen, sich stark anstrengen; u. se z delom; u. se z otroki; u. se po svetu, in der Welt sich herumplagen; ubijam se po svetu, kakor voda od kamena do kamena, Zv.; — 4) ubija se mi, ich leide Einbuße, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubijati [ubíjati ubíjam] nedovršni glagol

ubijati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubijavec [ubijȃvǝc] (ubijalec) samostalnik moškega spola

ubijalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubíti, ubȋjem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; (prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen (intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije (n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist (z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubiti [ubíti] dovršni glagol

ubiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubiti dov., F16, abnecare, vbyti, okuli parneſti, vmoriti; canicida, kateri pſa vbye, paſji rabeln; conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; fratricida, kateri brate vbye; interficere, vbyti, v'moriti; interimere, pomoriti, vbiti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; matricida, kateri mater vbye; necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti; necem affere, vbyti; occidere, vbiti, vmoriti; patricida, kateri ozheta vbye; perimere, vbyti, vmoriti; sororicida, kateri ſvojo ſeſtro vbye; trucidare, vbyti, moriti; tyrannicida, -ae, kateri eniga takeſhniga neuſmileniga ſylnika vbye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubiti ubijem dov. 1. ubiti: Pomagajtemi, branitème moj ozha hozhe mene vbyti nedol. ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti nedol. ǀ enu cellu meſtu takorshniga nepokorniga ſynu ima ubyti nedol. ǀ je hotel sa tiga volo Nicanora ubiti nedol. ǀ nihder, v' obeni vishi zhloveka nymaio vbiti nedol., s'unej Rihtne goſpojske, katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ nje Moſha Vriaſa ſturi vbit nedol. ǀ jeſt sdaj tebe vbyem 1. ed., de nebosh vezh shkode dellal ǀ zhloveka pak vbijesh 2. ed. nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh +2. ed. ǀ ta hudobni Cain ga neuſmilenu vbye 3. ed. ǀ neusmilenu s'eno palzo po glavi ga buti, inu vubije 3. ed. ǀ potle ga neusmilenu vbije 3. ed. ǀ vener ga neubje +3. ed. ǀ na tihama pride hoshter s' Sheno, ter yh ubyeta 3. dv. ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo, vumorimo, vbijemo 1. mn., inu shiher puſtimo, de od lakote vzerkneio ǀ s'ſtrupam te kletvine ſamij ſebe, inu ſvojga blishniga vbijeio 3. mn. ǀ Sdaj imash v' peſtèh tvojga ſourashnika, ubiga vel. 2. ed.+ ǀ De bi tebe grum, ali tresk vbyl del. ed. m ǀ ſvojga brata Abelna ie bil vbil del. ed. m ǀ na ſmert je bil Abelna vubil del. ed. m pred ozhmy Ozheta Adama ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal, inu ubil del. ed. m ǀ brata Abelna je bil vbijl del. ed. m ǀ de bi mene nevbil +del. ed. m ǀ bom tebe mlatila dokler te bom vbila del. ed. ž ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila del. ed. ž tiga neuſmileniga, inu neverniga Siſara ǀ ſakaj nej poprei zhes mene s'Nebes perletela, inu vubila del. ed. ž ǀ eniga ſo vbyli del. mn. m, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli ǀ sakaj Zachariaſa so bily vbilij del. mn. m ǀ ſe sboij de bi ga neubili +del. mn. m ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle, inu vbile del. mn. ž 2. razbiti: ſpodmakne enu polenu lonz vbye 3. ed., shupa ſe reslye ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash, ali majoliko ubijò 3. mn. ǀ kokush je na miso sletéla, inu en glash ubila del. ed. ž ubiti se 1. ubiti se: ena Rimska Gospa, rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila del. ed. ž, kokar de bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju pelati ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla, inu vubila del. ed. ž ǀ de raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili del. mn. m, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. razbiti se: kakor ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam, ter nevej ali bo na eno skalo perletela, inu ſe vbila del. ed. ž, ali pak na peſiku ſe reſſula

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubiti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubiti gl. vbiti ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubojnik [ubọ̑jnik] samostalnik moškega spola

ubijalec, morilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

umorìti -ím dov. umoriti, ubiti: Péta: Ne umori ABC 1725, A4a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

umoriti -im dov. umoriti, ubiti: Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit nedol. ǀ onij ſo ga ſaurashili, inu vmorit nedol. sheleli ǀ hozheo Christusa vumorit nedol. ǀ Iosepha, bratje ſo hoteli s'lakotjo vmoriti nedol. ǀ s'taistim strupom is Katerim je hotela mosha vumoriti nedol. ǀ ſo ijh pregajnali, martrali, inu v'morit nedol. sheleli ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit namen. ijskali ǀ yszhe pres urshoha Dauida vmorit namen. ǀ ti tuojo dusho umorish 2. ed. ǀ s' ſvojo ſapo zhloveka umorj 3. ed. ǀ zhlovek lahku ſam ſebe umori 3. ed. ǀ shentovaine tuoio dusho vumorij 3. ed. ǀ reslushta, inu oskruni; oshivij, inu vumorj 3. ed. ǀ vezhkrat ſe sgodi, de edn ſe v' mori 3. ed. s' ſtrupam ǀ gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj 3. ed., inu v' paku pokoppà ǀ de mras po ſimi nas neumorj +3. ed. ǀ tedaj pridite, inu naj ga vmorimo 1. mn., inu v'eno jamo vershemo ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo, vumorimo 1. mn. ǀ yh vmorite 2. mn., v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete ǀ Arzati ijh veliku vezh vmorè 3. mn., Kakor osdravio ǀ ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril del. ed. m ǀ vejm de bi ſam ſebe vmuril del. ed. m ǀ zhudu, de Mojſſes nej krajla s'ſvojo zhudno palzo udaril, inu umoril del. ed. m ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril del. ed. m ǀ ſtrup, katiri bo vmoril del. ed. m tvojo vbogo dusho ǀ Arzat ga je bil vumuril del. ed. m ǀ ſaul, je bil ſam ſebe prebodel, inu vumurii del. ed. m ǀ ſvoio sheno s' ſtrupam je bil umiril del. ed. m ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila del. ed. ž ǀ ſama ſebe je bila vmorila del. ed. ž ǀ kadar tu ſlanu morje je bilu potopilu, inu umorilu del. ed. s Faraona ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila del. dv. m, inu de bi ſe shnim spishali ǀ de bi Judje tebe umorili del. mn. m ǀ inu hitrei njega vmorili del. mn. m ǀ mojga lubiga otrozhizha ſo tudi na mojm naruzheiu vumorili del. mn. m ǀ Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij del. mn. m ǀ Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili del. mn. m ǀ variga de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

usmrtiti [usmrtīti usmŕtim] dovršni glagol

ubiti, usmrtiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

utopiti [utopīti utopím] dovršni glagol

utopiti, potopiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vbiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vbiti glag. dov. ♦ P: 28 (TC 1550, TE 1555, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603); (ubiti/vbiti) glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1557); (vbiti/ubiti) glag. dvovid. ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vbiti se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vbiti se glag. dov. ♦ P: 5 (*P 1563, DJ 1575, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584); (ubiti se) glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vkǜpzosáblati -am dov. ubiti s sabljo: Vougrom da szo baráte vküpzoszáblali KOJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zadaviti -im dov. 1. zadaviti, zadušiti: En Sloveniz pak je djal: Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit nedol., kakor v' jezho poſtavit ǀ eno nuzh ga je hotel sadavit nedol. ǀ je mene sa garlu ſtiskal, inu djal nikar ſe nespovedai, ali te sadavim 1. ed. ǀ ena dlaka njemu v' garli oſtane, ter ga ſadavi 3. ed. 2. ubiti: ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge, inu bogate sadavit nedol. ǀ ſmert vſe glih sadavi 3. ed. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio 3. mn., inu na oſsla poſtauio, ter ga v'paku neſſeio ǀ te druge Sarraue shenine je bil sadauil del. ed. m ǀ she sdaunu bi bil paku posherl, inu ſmert sadavila del. ed. ž ǀ de bi ſmert tebe ſadavila del. ed. ž, de bi v' tebe treshlu ǀ ſmert vaſſ bo ſadaliva del. ed. ž, inu hudizhi vaſſ bodo pokopali ǀ v' desheli Krajla Davida 70000. ludy skuſi kugo ſo bili sadavili del. mn. m zadaviti se zadaviti se, zadušiti se: ena ribia kuſt v' garli je bila otizhala, sa volo katere ſe je imel sadavit nedol. ǀ ena kuſt y v' garli oſtane, ter ſe sadavi 3. ed. ǀ de bi ſe ſadavil del. ed. m, de bi hudizh tebe vſel ǀ sa tiga volo mu voszhim de bi ſe ſadavil del. ed. m ǀ prezei voszhi, de bi ſe sadavil del. ed. m, de bi pozhil, de bi ga tresk vbil ǀ drugi bi ſe bily ſadavili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zadavljati [zadávljati zadávljam] nedovršni glagol

zadavljati, daviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zadušiti [zadušīti zaduším] dovršni glagol

zadušiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zagoltiti [zagou̯tītinepopoln podatek zagou̯tímnepopoln podatek] dovršni glagol

zadaviti z vrvjo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zaklàti -kòlem dov. zaklati, ubiti: Szam ſzebé scsé zaklati BKM 1789, 392; Tát naj zakole KŠ 1771, 300; i eden je toga drügoga zaklao KM 1790, 86; Vu Galilei ſzo ga praj zaklali BKM 1789, 329

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zaklati [zakláti zakọ́ljem] dovršni glagol

ubiti domačo žival; zaklati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zamoriti [zamorīti zamorím] dovršni glagol

zadušiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zapràviti -právim dov.
1. zapraviti, pogubiti: I düso zaprávis KAJ 1848, 140; ſzám ſzebé zaprávi KŠ 1771, 198; da nasz grêh nezaprávi KAJ 1848, 366; Nyé obláſzt ſzem jaſz zapravo BKM 1789, 66; i tam je zapravo blágo ſzvoje KŠ 1771, 222; Te ſzvêt ga je nej zapravio BRM 1823, 71
2. uničiti, pokvariti: i voda náſz ne zaprávi BKM 1789, 356; Vrôcsa hrána zaprávi zobe KAJ 1870, 32; szi z-palinkov 'zalôdec tak zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; ogen szilje zapravo AI 1875, br. 1, 8; trsztna vüs, stera cêla bregov goric zaprávila AI 1875, kaz. br. 8
3. ubiti: Francúzi ga i z-csemérom zapraviti poszküsávajo KOJ 1848, 31
zaprávleni -a -o uničen: Najbolje szo gorice zaprávlene AIP 1876, br. 6, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žuliti [žulīti žúlim] nedovršni glagol
  1. drgniti, natirati
  2. zaklanemu prašiču odstranjevati ščetine; mavžati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Število zadetkov: 94