izmakníti in izmákniti -em tudi zmakníti in zmákniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. s potegom, sunkom odstraniti: izmakniti podstavek, zagozdo / izmakniti klado izpod kolesa spodmakniti
    // z dajalnikom s potegom spraviti iz prijema: izmaknil mu je nož iz roke; izmaknila mu je roko, ki jo je držal
  2. 2. s spremembo položaja, mesta doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in izmaknil glavo; izmaknila je roko, da je ne bi prijel
  3. 3. naskrivaj vzeti: brat mu je izmaknil igračo, ko se je obrnil; otrok izmakne škarje z mize in se začne igrati; pren., ekspr. hoče vam izmakniti vaše mesto
    // evfem. ukrasti: izmakniti avtomobil, denar; uro je izmaknil iz izložbenega okna
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi z jo naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku jo je izmaknil iz taborišča; pazi, da jo fanta ne bi kam izmaknila
  5. 5. zastar. izpahniti (si): izmaknil mu je roko v rami; pri padcu si je izmaknil nogo
    ● 
    pog. ne izmakne oči z njega neprestano, nepremično ga gleda; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pofúliti -im dov., tudi pofulíla (ú ūpog., ekspr.  
  1. 1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico; zavojček mu je pred nosom pofulil
  2. 2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pohôpati -am dov. (ȏpog., ekspr.  
  1. 1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor
  2. 2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pohôpsati -am in pohópsati -am dov. (ȏ; ọ̑pog., ekspr.  
  1. 1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico
  2. 2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pokrásti -krádem dov., stil. pokràl pokrála (á ȃ) drugega za drugim ukrasti: v nekaj dneh so mu pokradli ves denar; pokrasti jabolka; ekspr. vrata zaklepa, sicer bi ji vse pokradli; ujeli so fanta, ki je veliko pokradel po vasi
● 
zastar. tatovi so ga hoteli pokrasti okrasti; tu in tam so kaj pokradli ukradli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pòsmúčarski -a -o prid. (ȍ-ȗ) obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej
// ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala
  1. 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko
  2. 3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

posmúkniti -em dov. (ú ȗekspr.  
  1. 1. oplaziti, oprasniti: veja ga je posmuknila po licu
  2. 2. vzeti, ukrasti: iz žepa ji je posmuknil denarnico / pri kupčiji so ga grdo posmuknili ogoljufali, prevarali
    ● 
    ekspr. iztegnila je roko in posmuknila prt z mize hitro potegnila; ekspr. rad se je malo posmuknil okoli brhke natakarice se ji je podobrikal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

poúzmati -am dov. (ȗ) star. vzeti, ukrasti: nekdo jim je pouzmal denar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

speljáti spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal
    // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje
  2. 2. nar. zvoziti: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki
  3. 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče
  4. 4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti
    // nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir
  5. 5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod
  6. 6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno
    // vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa
    ● 
    ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

spésniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police
● 
nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

spízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
1. vzeti, ukrasti: Pravkar mi je nekdo spizdil uro
2. izginiti, oditi: Spizdi od tu, preden pokličem policijo E pízditi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

súniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu
    // preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti
    // nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo
  2. 2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj
     
    šport. suniti kroglo (dvajset metrov)
  3. 3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase
  4. 4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico
    ● 
    ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ukrásti ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ) 
  1. 1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list; jabolka je ukradel na sosedovem vrtu; ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je ukradel klobaso
    // povzročiti, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: ukrasti komu čast, dobro ime; iz zavisti mu je hotel ukrasti slavo
    // ekspr. povzročiti, da kdo izgubi kaj sploh: pohlep po denarju mu je ukradel ljubezen do zemlje / ukradla ji je fanta prevzela
  2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti, da se kljub oviram dobi, doseže, kar izraža samostalnik: ukrasti življenju kanček sreče / po celodnevnem garanju si je le ukradel nekaj ur počitka, spanja / če me boš potreboval, pokliči. Si bom že ukradel toliko časa in prišel / ukrasti dekletu poljub
    ● 
    ekspr. ukrasti komu čas zmotiti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; ekspr. ukrasti komu prepričanje, slog prevzeti ga od koga in ga razglašati za svojega; ekspr. ukrasti komu srce pridobiti si njegovo naklonjenost, ljubezen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Število zadetkov: 13