cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər] 1. glavni del batnega stroja v obliki valja
2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata
3. valj 3.1. kar po obliki spominja na valj
4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
eskamotȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
frbežen -žna prid. predrzen, nesramen:
kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen im. ed. m, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti, kadar samerka de Rihter ga vidi (V, 534) ǀ greshni, inu ferbeshni im. ed. m dol. zhlozek gre vener s' temi drugimi k' obhaili (V, 217) ← nem. verwegen ‛drzen’; prim. pri Gutsmannu ferbeshen ‛keck, kühn’; zapis zhlozek je tiskarska napaka namesto zhlovek.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
fȗkati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izmakníti in izmákniti -em tudi zmakníti in zmákniti -em dov. (ī á) 1. s potegom, sunkom odstraniti: izmakniti podstavek, zagozdo / izmakniti klado izpod kolesa spodmakniti// z dajalnikom s potegom spraviti iz prijema: izmaknil mu je nož iz roke; izmaknila mu je roko, ki jo je držal 2. s spremembo položaja, mesta doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in izmaknil glavo;
izmaknila je roko, da je ne bi prijel 3. naskrivaj vzeti: brat mu je izmaknil igračo, ko se je obrnil;
otrok izmakne škarje z mize in se začne igrati;
pren., ekspr. hoče vam izmakniti vaše mesto // evfem. ukrasti: izmakniti avtomobil, denar; uro je izmaknil iz izložbenega okna 4. ekspr., navadno v zvezi z jo naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku jo je izmaknil iz taborišča;
pazi, da jo fanta ne bi kam izmaknila 5. zastar. izpahniti (si): izmaknil mu je roko v rami;
pri padcu si je izmaknil nogo
● pog. ne izmakne oči z njega neprestano, nepremično ga gleda; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstranizmakníti se in izmákniti se tudi zmakníti se in zmákniti se
1. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: izmakniti se udarcu; če se ne bi izmaknil, bi ga zadela krogla
// napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izmakniti se izgonu, nevarnosti; izmakniti se nadzorstvu
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: izmakniti se odgovoru, priznanju
2. nav. ekspr. napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom: vstal je zgodaj, da bi se izmaknil gospodinji; zavil je po drugi ulici in se izmaknil policiji / izmakniti se zasedi
3. ekspr., z dajalnikom ne imeti več: vse bogastvo se mu je izmaknilo; stranki se je izmaknila vsa politična moč
● ekspr. zdaj se mi ne izmakneš več ujel te bom in kaznoval; brezoseb., star. kar samo se mu je izmaknilo z jezika nehote je rekel, povedal
izmáknjen tudi zmáknjen -a -o:
izmaknjena deska; vrniti izmaknjene stvari; izmaknjena kolesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izmakníti in izmákniti -em dov. izmákni -te in -íte; izmáknil -íla, izmáknit, izmáknjen -a; izmáknjenje; (izmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ podstavek, zagozdo; omilj. ~ denar, uro |ukrasti|; izmakniti komu kaj ~ fantu roko |odmakniti|; ~ otroku igračo |neopazno vzeti|izmakníti jo in izmákniti jo -em jo (í/ȋ/á á) poud. |na skrivaj oditi|: ~ ~ iz hišeizmakníti se in izmákniti se -em se (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ nevarnosti, odgovoru; ~ ~ sosedu, policiji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izmekniti -maknem dov. izmakniti, ukrasti:
edn moti deklo de smakne 3. ed. Gospodini kar samore (V, 259) ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio 3. mn., inu popadeo kar morio v' hishi (V, 534)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izposodíti in izposóditi -im dov.; drugo gl. posoditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ knjigoizposodíti si in izposóditi si -im si (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ ~ obleko za nastop; omilj. ~ ~ sosedovo kolo |vzeti, ukrasti|; izposoditi si od koga ~ ~ ~ prijatelja; poud. izposoditi si koga |ponorčevati se iz koga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
krásti krȃdem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lútati nedovršni glagolpogovorno hoditi, premikati se brez jasnega cilja, namena SINONIMI: postopati, tavati
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mȉš míši ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
odtujíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj odvrniti, preprečiti koga/kaj
/Z hitrimi akcijami/ so (jim) odtujili precej blaga.
2.
iz prava kdo/kaj odsvojiti koga/kaj
Odtujili so (jim) del premoženja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
pljúniti -em dov. pljúnjen -a; pljúnjenje (ú ȗ) kaj ~ kri; sleng. pljuniti komu kaj ~ sopivcu precej denarja ukrasti; poud. pljuniti na koga/kaj |vzeti ugled komu, osramotiti ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
počefuliti ► pȯčeˈfüːl’ėt -ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pofúliti -im dov., tudi pofulíla (ú ū) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico;
zavojček mu je pred nosom pofulil 2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pofúliti -im dov. pofúljen -a; pofúljenje (ú; ú ȗ) knj. pog., poud. |vzeti, ukrasti|: komu kaj ~ nakupovalki denarnicopofúliti jo -im jo (ú; ú ȗ) knj. pog., poud. |skrivaj oditi, pobegniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pohôpati -am dov. (ȏ) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor 2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pohôpati -am dov. -an -ana (ȏ) knj. pog., poud. komu kaj ~ sosedu motor |vzeti, ukrasti|; knj. pog., poud. pohopati koga ~ žeparja |aretirati, zapreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pohôpsati -am tudi pohópsati -am dov. (ȏ; ọ̑) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico 2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pohôpsati -am in pohópsati -am dov. -an -ana (ȏ; ọ̑) knj. pog., poud. komu kaj ~ branjevki denarnico |vzeti, ukrasti|; knj. pog., poud. pohopsati koga ~ osumljenca |aretirati, zapreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pokrásti -krádem dov., stil. pokràl pokrála (á ȃ) drugega za drugim ukrasti: v nekaj dneh so mu pokradli ves denar;
pokrasti jabolka;
ekspr. vrata zaklepa, sicer bi ji vse pokradli;
ujeli so fanta, ki je veliko pokradel po vasi
● zastar. tatovi so ga hoteli pokrasti okrasti; tu in tam so kaj pokradli ukradlipokráden -a -o:
vrednost pokradenega blaga je bila velika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pokrasti ► ˈpoːkrast pȯkˈraːden dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pòsmúčarski -a -o prid. (ȍ-ȗ) 1. obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje;
posmukati liste z vej // ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal;
vse posmuka, kar mu pride pod roko 3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše;
pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je posmúkan -a -o:
posmukano grmičje, listje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
posmúkati -am tudi -smúčem dov. (ú) 1. s smukanjem, trganjem odstraniti: posmukati jagode, zrnje;
posmukati liste z vej // ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal;
vse posmuka, kar mu pride pod roko 3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše;
pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je posmúkan -a -o
posmukano grmičje, listje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
posmúkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. oplaziti, oprasniti: veja ga je posmuknila po licu 2. vzeti, ukrasti: iz žepa ji je posmuknil denarnico / pri kupčiji so ga grdo posmuknili ogoljufali, prevarali
● ekspr. iztegnila je roko in posmuknila prt z mize hitro potegnila; ekspr. rad se je malo posmuknil okoli brhke natakarice se ji je podobrikal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
posmúkniti -em dov. posmúknjenje (ú ȗ) poud. koga/kaj Veja ga je posmuknila po licu |oplazila|; poud. posmukniti komu kaj ~ nakupovalki denarnico iz žepa |ukrasti|posmúkniti se -em se (ú ȗ) poud. okrog koga ~ ~ ~ deklice |podobrikati se ji|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
poúzmati -am dov. (ȗ) star. vzeti, ukrasti: nekdo jim je pouzmal denar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst,
dáti kómu po pŕstih,
dobíti jíh po pŕstih,
dobívati jíh po pŕstih,
dvígniti pŕst,
glédanje [kómu] pod pŕste,
glédanje [kómu] skozi pŕste,
glédati kómu na pŕste,
glédati kómu pod pŕste,
iméti dólge pŕste,
iméti kàj v málem pŕstu,
iméti kóga na vsák pŕst (po) desét,
iméti kóga na vsák pŕst (po) pét,
iméti [svôje] pŕste vmés,
iméti zelêne pŕste,
kazánje s pŕstom na kóga/kàj,
kŕcniti kóga po pŕstih,
niti s pŕstom ne mígniti,
oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj],
opêči si pŕste [pri čém, kjé],
ovíjati kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okrog pŕsta,
poglédati kómu skozi pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pŕst bôžji,
pŕsti srbíjo kóga,
s pŕstom kazáti na kóga,
s pŕstom kazáti za kóm,
s pŕstom pokazáti na kóga,
stegováti pŕste po čém,
stopíti kómu na pŕste,
še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj],
udáriti kóga po pŕstih,
udárjati kóga po pŕstih,
vrtéti kóga okoli pŕsta,
vrtéti kóga okrog pŕsta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
snúbka samostalnik ženskega spolaekspresivno ženska, ki si prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga, prepričati ga v zvezo, poroko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
speljáti spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje 2. nar. zvoziti1:
speljati drva iz gozda;
speljati s tovornjaki 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke;
pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče 4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta;
speljati plinovod, vodovod v naselje;
speljati progo po dolini;
speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti // nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir 5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet;
fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota);
speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod 6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno // vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa
● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo koristspeljáti se nav. ekspr.
1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu
2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu
3. pog., navadno v velelniku čim prej oditi, izginiti: zagrozila mu je, naj se spelje, sicer bo poklicala policijo / daj, spelji se že!; samo spelji se!
spelján -a -o:
čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče;
prim. izpeljati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
spésniti1 -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar;
spesniti zavojček s police
● nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, povespésniti se
1. izmuzniti se, izmakniti se: snop se je spesnil z voza / sreča se mu je spesnila iz rok
2. brezoseb. zdrsniti, spodrsniti: na mokri skali se mu je spesnilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
spízditi spízdim dovršni glagol [spízditi] 1. vulgarno iti, uiti, zbežati 1.1. navadno velelno, vulgarno oditi, izginiti
2. vulgarno ukrasti, odvzeti
ETIMOLOGIJA: ↑pizditi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
spízditi -im dov. (ī ȋ) vulg. 1. vzeti, ukrasti: spizditi komu kaj 2. izginiti, oditi: takoj ko je postalo nevarno, je spizdil domov;
rekla mu je, naj spizdi / spizdi iz moje hiše!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
súniti -em dov. (ú ȗ) 1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko;
suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu // preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti / nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo 2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo;
suniti kozarec od sebe;
suniti pijanca čez prag;
suniti zaboj nazaj
♦ šport. suniti kroglo (dvajset metrov) 3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase 4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico
● ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela)súnjen -a -o:
vrniti sunjeno denarnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
súniti -em dov. súnjen -a (ú ȗ) ~ s pestjo navzgor; ~ z nožem; suniti koga/kaj v kaj ~ pretepača v trebuh; šport. ~ kroglo; suniti v kaj ~ ~ vrata; sleng. suniti komu kaj ukrastisúniti se -em se (ú ȗ) v kaj ~ ~ ~ oko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Tožilnik besedne zveze »električni pastir«V nekem katalogu sem opazil, da so tožilnik besedne zveze električni pastir pustili enak imenovalniku, verjetno zaradi neživosti artikla. Amebis Besana pa pri tožilniku zvezo pregiba kot nekaj živega (torej električnega pastirja). V SSKJ in SP tožilnik ni nikjer naveden, zato me zanima, ali je prav: kupil bom električni pastir/električnega pastirja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
u- predpona
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrádati, -am, vb. impf. ad ukrasti, stehlen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrádniti, -krȃdnem, vb. pf. = ukrasti, Mur., ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukràdnoti ukrádnem dov. ukrasti: Szedma: Ne ukradni ABC 1725, A4a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrásti ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ) 1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj ter brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list;
jabolka je ukradel na sosedovem vrtu;
ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je ukradel klobaso // povzročiti, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: ukrasti komu čast, dobro ime; iz zavisti mu je hotel ukrasti slavo // ekspr. povzročiti, da kdo izgubi kaj sploh: pohlep po denarju mu je ukradel ljubezen do zemlje / ukradla ji je fanta prevzela2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti, da se kljub oviram dobi, doseže, kar izraža samostalnik: ukrasti življenju kanček sreče / po celodnevnem garanju si je le ukradel nekaj ur počitka, spanja / če me boš potreboval, pokliči. Si bom že ukradel toliko časa in prišel / ukrasti dekletu poljub
● ekspr. ukrasti komu čas zmotiti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; ekspr. ukrasti komu prepričanje, slog prevzeti ga od koga in ga razglašati za svojega; ekspr. ukrasti komu srce pridobiti si njegovo naklonjenost, ljubezenukrásti se ekspr.
na skrivaj, neopazno oditi: ukrasti se iz hiše / ponoči se je ukradel iz vasi / ukrasti se zasledovalcem
// prikrasti se: preoblečen se je ukradel v dvorano / skozi listje so se ukradli sončni žarki
ukráden -a -o:
ukraden avtomobil, denar; ukraden poljub; zadovoljiti se z redkimi trenutki ukradene sreče; sam.: skriti, vrniti ukradeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrásti ukrádem dov., nam. ukràst; ukrádenje; drugo gl. krasti (á ȃ) komu/čemu koga/kaj ~ popotniku denarnico; poud.: Ukradla ji je fanta |prevzela|; ~ življenju košček sreče |pridobiti si|ukrásti se ukrádem se (á ȃ) poud.: ~ ~ iz hiše |neopazno oditi|; ~ ~ v dvorano |prikrasti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrásti ukrádem
dov.kaj vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnikaSINONIMI:
evfem. izmakniti,
evfem. izposoditi si,
evfem. odnesti,
sleng. pljuniti,
pog. pofuliti,
pog. pohopati,
pog. pohopsati,
ekspr. posmukati,
ekspr. posmukniti,
evfem. pospraviti,
evfem. posvojiti,
star. pouzmati,
evfem. smukniti,
ekspr. speljati,
nar. spesniti,
pog. suniti,
evfem. vzeti SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
ukrásti – glej krásti, u-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrásti, -krádem, vb. pf. 1) stehlen, entwenden; — 2) u. se, sich heimlich davonmachen, sich wegstehlen; u. se kam, sich irgendwohin einschleichen, unbemerkt hineinkommen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrasti dov., F
5,
abripere, po ſyli vẛèti,
vkraſti;
clam, na ṡkrivnim, ṡkriuſhi, ṡkrivai vṡèti,
vkraſti;
clepo, -ere, ẛmakniti, inu ṡkrivai vṡèti,
vkraſti;
subripere, vkraſti, reṡmakniti;
surripere, ſe prózh od eniga vkraſti, na ṡkrivnim kai
vkraſti, na tihim kai ṡmakniti, ali vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrasti -adem dov. 1. ukrasti:
hozhemo tudi zhloveku ta zhaſs vkrasti nedol. ǀ kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti nedol., kadar samerka de Rihter ga vidi ǀ kadar sheli blagu ſvojga blishniga vkraſſti nedol., poſſili vſeti ǀ kateru tatje nebodò mogli vkraſti nedol. ǀ kar moresh ukradesh 2. ed. ǀ kadar Njemu eno dusho vkradesh 2. ed. ǀ nej sadosti de nezh neukradesh +2. ed. ǀ eden enu malu vKrade 3. ed. prezei na gauge shnim ǀ y ukrade 3. ed. nye otroka shiviga ǀ kadar edn v'krade 3. ed. en ardezh slati ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije ne ukradejo 3. mn. ǀ lete po nozhi vkradejo 3. mn., inu shnimi pobegneio ǀ vſak dan njemu kaj v'kradejo 3. mn. ǀ obeniga negolufaio, obenimu nevkradeio +3. mn. ǀ zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil del. ed. m ǀ Rasbojnik, de ſi lih je veliku vkradil del. ed. m ǀ poverni nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel del. ed. m ǀ shena yh je vkradla del. ed. ž, inu Bug vej koku ponuzala ǀ Rasbojniki nebodo tebi ta shaz vkradili del. mn. m ǀ kar ſo obrupali, inu ukradli del. mn. m, polovizo ſò timu Gospudu dali 2. odtegniti:
On ſi je ukradil ſpajne, de bi tudi po nozhi vahtal nad ſvoimy ouzhizhy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrasti gl. vkrasti ♦ P: 2 (TT 1557, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrasti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrasti gl.
pofuliti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrasti gl. lifrati, pofuliti, tapniti
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrasti ► fkˈrast fkˈraːden dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ukrásti se ukrádem se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
ukrasti se dov., surripere, ſe prózh od eniga
vkraſti, na ṡkrivnim kai vkraſti, na tihim kai ṡmakniti, ali vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vkrádniti -em dov. ukrasti: kak dabi steo kaj vkradniti KOJ 1845, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vkrádnoti -em dov. ukrasti: Kakda vkrádnemo KŠ 1754, 50; da ga vucseniczke vkrádnejo KŠ 1771, 97; Ne vkradni TF 1715, 16; Ne vkradni SM 1747, 45; nego naj vkrádne i zakole KŠ 1771, 300; kai ſzem nei odneſzal (vkradno) SM 1747, 12; Racsun ti je dati csi ſzi ti kaj v-kradno SŠ 1796, 92; povrnouti moremo onim, od ki ſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; kaj ſzo vucseniczke prisli, ino ſzo ga vkradnoli KŠ 1771, 98; ino ſzo ga vkradnoli KM 1796, 114 vkrádnjeni -a -o ukraden: Z-nase hi'ze blágo vkrádnyeno AIN 1876, 24; Tò vkrádnyeno pa nazáj dati KŠ 1754, 53; Liki edno vkrádnyeno blágo senkas meni AI 1875, kaz. br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vkrasti glagolPRIMERJAJ: vkradejoč, vkraden
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vkrasti glag. dov. ♦ P: 11 (TE 1555, TT 1560, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595); (vkrasti/ukrasti) glag. dov. ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578); (ukrasti) glag. dov. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vkrasti gl.
ukrasti
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vkrasti se glagolPRIMERJAJ: vkraden
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Zakaj nekaterih tvorjenk ni v slovarju?
Zadnjič se nismo mogli zediniti, ali so vse tvorjenke, ki obstajajo, res v SSKJ. Na primer, za begunca bi mu lahko rekli tudi ubežnik. To je tvorjenka iz glagola ubežati in je v SSKJ. Zanima me, če je slovnično korektna tudi tvorjenka izbežnik, ki bi bila tvorjena iz glagola izbežati, čeprav je v slovarju ni zaslediti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Zakaj pišemo »glodavec« in »ukraden«?Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".
Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.
Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.
So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zapiti -pijem dov. 1. zapiti:
vſak lubi dan je pijan, vſe hozhe sadjati, inu sapijti nedol. ǀ de ti tulikain saquartash, sapijesh 2. ed., inu s'hudim tovarshtuom sapravish ǀ vſe kar imà ſapie 3. ed. ǀ karkuli morio udobit, ali moshu ukraſti ſaſtauio, inu ſapijò 3. mn. ǀ je morebiti tvoje denarje sakuartal, ali sapyl del. ed. m ǀ vſe kar je imel je sapijl del. ed. m ǀ yh je sa pyla del. ed. ž, inu salebala 2. zaradi pijančevanja opustiti ali zamuditi:
vezh Krat tuojo molitvu, Brevir, inu S. Masho sapijesh 2. ed. ǀ zhes polnozhi pyanzhvajo, de vezhkrat masho sapijò 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zastaviti -im dov. zastaviti, tj.
1. izročiti v zagotovilo:
try rezhy ima ny ſaſtavit nedol. v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo ǀ Kakor ſte shlishali, de ſvojo dusho sa vaſs saſtavi 3. ed. ǀ karkuli morio udobit, ali moshu ukraſti ſaſtauio 3. mn., inu ſapijò ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa de on ſam je ozha, inu ſpumni de je bil enkrat taiſte saſtavil del. ed. m eni sheni ǀ Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu rèshil, ſam ſebe je bil sa njega sastavil del. ed. m 2. postaviti uganko:
Amaſus ſamurskimu krajlu je bil leto pripuviſt ſaſtavil del. ed. m, de bi on njemu povedal, kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi, nar gmainshi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zdrȋz -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zmikȃvt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zvezdičinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [zvézdičin]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.