gasa -e ž ulica: ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo tož. ed., inu na oknu tekle njega gledat ǀ na gaſsi mest. ed. eniga petlerja najdesh ǀ ſmeti po gaſi mest. ed. pobira ǀ po celli gaſi mest. ed. je duh dishal ǀ kadar je pogaſsi +mest. ed. shal ſo otrozy sa nym tekli ǀ gaſſe im. mn. ludy ſo polne ǀ Antuerharij ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs rod. mn. ǀ obhodi vſe gaſſe tož. mn. ǀ ſò Niega Brizhi, inu Rabelni po plazah, inu gaſſah mest. mn. ulazhili ǀ leipe Altarie po goſſah mest. mn. dellaio ǀ Neſsò njega tij Mashniki pogaſah +mest. mn., inu plazah ← srvnem. gaʒʒe ‛ulica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mółža, f. 1) das Melken; o molži, zur Melkzeit; veliko molže imeti, viel Milch bekommen, Gor.; — 2) eine Laube bei Alpenhütten als Melkstätte, C.; ozka ulica v planinskem stanu, kjer sede ovčarji (kozarji) in molzejo ovce (koze), Bolške planine-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

plac -a m trg: paun plaz im. ed. je bilu ludij ǀ na ſrèd plaza rod. ed. je bil postavil eno lepo mjso ǀ en dan s'Kusi oknu ſim na plaz tož. ed. gledal ǀ nej nikuli ena taku shleht rejzh na plazu mest. ed. na prudai ǀ po plazu mest. ed. je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi mest. ed. je hodil ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore … Kupzom plaze tož. mn. ǀ na plazah tož. mn. nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu ǀ po plazhah mest. mn., inu gaſſah pojò ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi mest. mn., inu gaſſah ← srvnem. pla(t)z ← lat. platēa ‛(široka) cesta’ ← gr. πλατεὶα ‛cesta, ulica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

predmóstən, -stna, adj. vor der Brücke befindlich: predmọ̑stnọ branilo, der Brückenkopf, Cig.; predmostna ulica, die Brückengasse, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ščúra, f. ozka ulica mej dvema hišama (od it. (o)scuro, dunkel), Banjščice-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

úlica, f. 1) die Gasse, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Mik., nk.; slepa u., die Sackgasse, Jan.; — tudi pl. ulice, Mur., Cig., nk.; — 2) nav. pl. ulice, = ozka pot, ograjena s sečjo, s plotom ali s kamenjem, koder gonijo živino na vodo ali na pašo ali ž njo vozijo iz sela ven na polje, der Hohlweg, der Viehweg, der Viehtrieb, Mur., C., Cig., M., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., Notr., Savinska dol.; (prim. gonje).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ulica samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ulica žF2, platea, -aeen plaz, ena gaſſa, ena uliza; vicus, -ciuliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ulica -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ulica (vlica) sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603); (vulica) sam. ž ♦ P: 1 (TT 1577); sam. ž ♦ P: 1 (DB 1578-Reg); (vulica/vlica) sam. ž ♦ P: 1 (TT 1581-82); sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

úličica, f. dem. ulica, Jan., M., Navr. (Let.); — pl. uličice, das Gässchen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vdȋljən, -ljna, adj. lang, in die Länge gestreckt, vdiljna ulica, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vìlica tudi vùlica -e ž ulica: escse i vilicza toga meszta je z-csisztoga zláta KM 1783, 215; ſztani gori i idi vu viliczo KŠ 1771, 368; I vö idoucsa prejsla ſzta edno viliczo KŠ 1771, 379; Jánosko sze na ednoj sürkoj vilici náide KAJ 1870, 115; Ár lübijo vu ſzpráviſcsaj i na vogláj vilicz ſztojécsi moliti KŠ 1771, 18; vö idoucsi na vilicze nyegove KŠ 1771, 202; Gnojá je nej dáo vö voziti na vilicze KM 1790, 68; ſzo vnouge roune ſz-poſztelami vrét na vilicze vo dejvali KM 1796, 119; ni niſcse ne bode csüo na viliczaj gláſz nyegov KM 1796, 39; Uttza; vulicza KOJ 1833, 179

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vlica gl. ulica ♦ P: 3 (TT 1581-82, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vulica gl. ulica ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Število zadetkov: 17