čeber [čǝbə̏r],
rodilnik množine [čǝbár]
samostalnik moškega spolakad za umivanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča] 1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dòli pranjé ~ -á s umivanje: da bode nej na tejla rú'znoſzti doli pranyé KŠ 1771, 822
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hmivanje gl.
umivanje
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija] 1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje
2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kolonáda kolonáde samostalnik ženskega spola [kolonáda] iz arhitekture prostostoječ niz zgoraj povezanih stebrov ali tak niz kot del stavbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kolonnade iz frc. colonnade, iz colonne ‛steber’ < lat. columna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kopalíšče -a s (í) urejen in opremljen prostor za kopanje, plavanje: kopališče ima plavalni bazen in bazen za otroke / kopališče ob morju / termalno kopališče v toplicah, zdraviliščih s termalno vodo; zimsko kopališče // v zvezi javno kopališče stavba s prostori za umivanje, kopanje: kopat se hodi v javno kopališče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kopálnica -e ž (ȃ) prostor za umivanje, kopanje, navadno s kopalno kadjo in tušem: umiva se v kopalnici;
išče sobo s souporabo kopalnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kópanje1 in kopánje -a s (ọ́; ȃ) glagolnik od kopati kopam: kopanje otroka;
umivanje in kopanje / na kopanje smo šli za ves dan se kopat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kopanje ► ˈkọːpan’e s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča] 1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krtáčka krtáčke samostalnik ženskega spola [kərtáčka] 1. navadno ekspresivno krtača, zlasti manjša1.1. temu podoben pripomoček za čiščenje, nego telesa, zlasti zob
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na krtačko ETIMOLOGIJA: ↑krtača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lavẹ́ndel -dla m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
losjọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
medicínsko mílo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mílo -a s (í) sredstvo za umivanje, pranje, narejeno iz maščob in luga: umivati se s toplo vodo in milom;
kos dišečega mila / pralno, toaletno milo; bučka s tekočim milom; milo za britje
♦ kem. kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom; katransko milo z dodatkom katrana; natrijevo milo trdno, kosovno milo, ki se pridobiva iz maščob z natrijevim hidroksidom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mílo1 -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
mílo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
milo
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mílo -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mújvanje -a s umivanje: Od noug mujvanya KŠ 1771, 310; Vucsenike prouti mujvanyi zagovárja KŠ 1771, 49; ka se čemér hitro z rane odprávi mujvanjom AI 1878, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nalivalo [naliválo]
samostalnik srednjega spolavrč za umivanje rok
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
naváditi se -im se
dov.česa/na kaj s ponavljanjem kakega dejanja, dela priti v stanje, ko postane to potreba, navada
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
obrèd -éda m (ȅ ẹ́) navadno s prilastkom 1. javno slovesno dejanje v predpisani, ustaljeni obliki sploh: laični obredi pri podelitvi imena;
poročni obred na magistratu;
to so bili stari pravni obredi;
obred promocije // javno versko dejanje v predpisani, ustaljeni obliki: udeležiti se obreda; duhovnik opravlja obrede / pogreb s cerkvenim obredom; verski obred / magični obredi prvotnih ljudstev
♦ etn. pomladanski obredi; ženitovanjski obred // ed., rel. skupek pravil, določil, po katerih se opravlja bogoslužje: pravoslavci uporabljajo vzhodni obred; Katoliška cerkev zahodnega obreda / opraviti mašo po vzhodnem obredu / velikonočni obred 2. nav. šalj. dejanje, opravilo: večerja je pri nas družinski obred;
umivanje las je zanjo pravi lepotni obred / obred pospravljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
parfumíranje -a s (ȋ) glagolnik od parfumirati: umivanje in parfumiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Pilát Frazemi s sestavino Pilát:
hodíti od Póncija do Piláta,
íti od Póncija do Piláta,
kàkor Pilát v krédo,
kot Pilát v crédo,
létati od Póncija do Piláta,
opráti si rôke [kot Pilát],
Pilát v véri,
umíti si rôke [kot Pilát]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pránje -a s pomivanje, umivanje: I vnouga drüga ſzo, ſtera ſzo gori vzéli na zdr'závanye, liki pranyé pehárov i maſlinov KŠ 1771, 122; Szamo zhránov i ſzpitvinov i zrázlocsnim prányem KŠ 1771, 685
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prásec prásca samostalnik moškega spola [prásəc] 1. neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prase, ekspresivno pujs
2. neformalno, slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno prašič, slabšalno pujs
3. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
FRAZEOLOGIJA: kot prasec, Prekleti prasec! ETIMOLOGIJA: ↑prase
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda] virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi
ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn] 2. ki ga prizadene vnetje sluznice
ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
preparát -a m (ȃ) 1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat;
preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa 2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko;
preparat želodca, žile;
preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti
♦ med. barvati histološki preparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
preparát -a m, snov. (ȃ) pripravek: vitaminski ~; ~i za umivanje las; števn. ~i za pouk biologije
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pŕha -e ž (ŕ) 1. priprava za umivanje pod razpršenim tokom vode: prha se je pokvarila;
odpreti prho;
v kopališču je pet prh;
kopalnica s prho / ročna prha // razpršen tok vode iz te priprave: z užitkom se je nastavil prhi; vroča prha; te besede so delovale nanj kot mrzla prha / vsak večer gre pod prho; stopiti pod hladno prho; pren., knjiž. prha zvokov // razpršen tok tekočine sploh: curek in prha / prha slapa je segala celo do njega
♦ teh. naprava za čiščenje surovine, polizdelkov, končnih izdelkov2. glagolnik od prhati: biti navajen na prho / po prhi se je hitro oblekel 3. ekspr. razočaranje, neprijetno presenečenje: to je bila huda prha zanj;
prijatelji kluba so ob tekmi doživeli hladno prho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pŕha -e
ž priprava za umivanje pod razpršenim tokom vode![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
pŕhanje -a
s1.
kratki, ostri glasovi, ki nastajajo pri iztiskanju česa tekočega, zraka iz ust, nosu![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
2.
umivanje s prho![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
pribòr -ôra m (ȍ ó) predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri uživanju ali pripravljanju jedi, pijač: kupiti pribor;
jesti s priborom;
nerjaveč pribor;
pribor iz alpake;
posoda in pribor / desertni pribor; jedilni pribor ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; namizni pribor s katerim se jemljejo jedi na krožnik// navadno s prilastkom predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri kakem opravilu, delu sploh: brivski, fotografski, pisalni, šivalni pribor; pribor za čiščenje, umivanje
♦ med. secirni pribor secirno orodje; teh. avtoelektrični pribor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sprêj -a m (ȇ) kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje; pršilo, razpršilo: razpršiti sprej;
s sprejem očistiti čevlje;
osvežilni sprej;
spreji proti moljem, mrčesu / sprej za suho umivanje las / lak v obliki spreja // posoda s takim kemičnim sredstvom: v kopalnici je polno sprejev in krem; kupiti pet sprejev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
súh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. moker: obrisati kaj s suho krpo;
preobleči se v suho obleko;
ceste so že suhe;
suha drva rada gorijo;
perilo je že suho;
prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe// ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga // ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu;
biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku // ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta // v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu 3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob;
zelena in suha krma;
suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim // ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa // ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra 4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh;
lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo 5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa; ant. debel: zelo suh človek;
bil je velik in suh;
suha krava;
suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz 7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina;
noge ima kot suha južina 9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem // ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svinčnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
♦ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opilionessúho tudi suhó prisl.:
suho odgovoriti, reči, vprašati; ves čas je suho pokašljeval; ogenj v peči je suho prasketal / v povedni rabi na sončni strani je že suho
♦ grad. suho vstavljeni robniki brez malte ali cementa
súhi -a -o sam.:
tekma med suhimi in debelimi; zbrisati kaj do suhega; likati na suho; biti na gorkem in suhem biti varen pred mrazom in dežjem, vlago; pog. konec meseca sem vedno na suhem brez denarja; hraniti seme na hladnem in suhem; priti domov v suhem ko ne dežuje, sneži;
prim. suho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sušênje -a s (é) glagolnik od sušiti: umivanje in sušenje las;
naprave za sušenje;
vrv za sušenje perila / sušenje krme, sadja, živil; naravno, umetno sušenje lesa; konzervirati s sušenjem / sušenje sena / drog za sušenje mesa / sušenje plinov, tekočin / sušenje rastlin zaradi bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šampón -a m (ọ̑) kemično sredstvo navadno za umivanje las, lasišča: uporabljati šampon;
umiti si lase s šamponom;
dišeč šampon / suhi šampon škrobna snov za razmastitev las brez umivanja z vodo; šampon za pranje avtomobilov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
toalétna mízica -e -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umiválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za umivanje: umivalna rokavica, vrečka;
umivalna skleda / obložiti umivalni kot s keramičnimi ploščicami; umivalna miza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umiválna omára -e -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umiválnica -e ž (ȃ) 1. prostor za umivanje: umivalnice in pralnice so v kletnih prostorih / umivalnica za avtomobile pralnica2. star. umivalnik, umivalna skleda: naliti vodo v umivalnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umiválnik -a m (ȃ) večja plitva posoda za umivanje: umivalnik se je razbil;
pomiti umivalnik;
umivati se v umivalniku;
plastičen, pločevinast, porcelanast umivalnik;
umivalnik, bide in kopalna kad / prinesla je umivalnik tople vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umiválnik -a
m večja plitva posoda za umivanje![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
umivalo [umiválo]
samostalnik srednjega spolasredstvo za umivanje, čiščenje (rane)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umívanje -a s (í) glagolnik od umivati: umivanje otroka;
posoda za umivanje;
umivanje in kopanje / suho umivanje pri katerem se ne uporablja tekočina
♦ rel. obredno umivanje del obreda na veliki četrtek, v spomin na Kristusovo umivanje nog učencem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umívanje, n. das Waschen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umivanje s, F
3,
lotio, -onis, lotura, -ae, pranîe,
vmivanîe;
pelvis, -vis, medeniza, ṡlaſti
k'vmivanîu teh nog;
trua, -ae, ena poſſoda ṡa
vmivanîe, ali ṡa pranîe, en zheber, ṡhehtnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umivanje
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umivanje gl. vmivanje ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umivanje ► xˈmiːvan’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umívati -am nedov. -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; umívanje (í) koga/kaj ~ bolnika; ~ okna pomivati; umivati komu/čemu kaj ~ otroku glavoumívati se -am se (í) ~ ~ z mrzlo vodo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
víme -na s (í) 1. mlečna žleza v dimljah samic nekaterih kopitarjev, zlasti prežvekovalcev: teliček, žrebiček sesa iz vimena;
kozje, kravje vime;
nabreklo, težko vime;
vime, polno mleka;
vime z velikimi seski;
umivanje vimena / krava že dela vime vime se ji napenja pred porodom; krava ima tele pod vimenom doji; jagnje od vimena ki še sesa// zastar. mlečne žleze samic sesalcev: mačka ima vime na prsih in trebuhu; vime psice 2. nizko dojka: ženska si je razkrila vimena
♦ bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vmivanje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vmivanje sam. s ♦ P: 9 (TR 1558, TPs 1566, KPo 1567, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595); (vmivanje/umivanje) sam. s ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zmívanje -a s umivanje: je nyé pouzvao na noug zmivanye KM 1796, 16; On je poglavnika po ſzédmom zmivanyi z-gobe ocſiſzto KM 1796, 77; Vodô potrebüjemo pri zmivanyi BJ 1886, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.