umréti umrèm
tudi umŕjem
dovršni glagol,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.1.1.
kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.
2.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.
ubíti se ubíjem se
dovršni glagol,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti kdo namerno ali nenamerno umreti zaradi udarca, padca ali sile
Ubil se je /z avtomobilom/.
dotrpéti -ím
tudi dotŕpel
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj končati, preživeti trpljenje
Bolnik je dotrpel.