úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ)
1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal
2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da bo
úpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~aš
úpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|
polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka
úp -a m (ȗ)
1. ~i so se izpolnili; ~i za prihodnost; poud.: gojiti ~e |upati|; vdajati se ~om |upati|
2. pojm. upanje: Ni več ~a, da bi ozdravel; zbujati komu ~; prodajati na ~ |brez takojšnjega plačila|
úpanje -a s, pojm. (ȗ)
1. gojiti ~ |upati|; ~ na zmago, v zmago; živeti v ~u
2. kupiti kaj na ~ |brez takojšnjega plačila|; poud.: biti zadnje ~ za bolnika |sredstvo|; Ni ~a, da bi ozdravel |možnosti|; izgubiti ~ |ne upati več|; publ. Akcija nima ~a na uspeh možnosti, da bi uspela; star. staviti ~ na koga, v koga pričakovati, da bo kdo uspešen
gojíti -ím nedov. gôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; gojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ čebele; ~ šport; neobč.: ~ otrokove sposobnosti krepiti, razvijati, utrjevati; ~ upanje upati
podstopíti se in podstópiti se -im se dov. podstópi se -te se in -íte se; podstópil se, podstópit se; (podstópit se) (í/ȋ/ọ́ ọ̑) zastar. česa ~ ~ dela lotiti se; zastar. ~ ~ prositi drzniti si, upati si
pokopáti -kópljem tudi pokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ mrtve; poud.: ~ kako čustvo |skriti, prikriti|; Pljučnica ga je pokopala |Umrl je za pljučnico|; ~ upe |prenehati upati|
pokopáti se -kópljem se tudi pokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) poud. S to izjavo se je obtoženec sam pokopal |povzročil obsodbo|
skopnéti -ím dov. skopnênje; drugo gl. kopneti (ẹ́ í) Sneg je skopnel; poud. Upanje mu je skopnelo |prenehal je upati|
stáviti -im dvovid., nedov. -èč -éča; stávljen -a; stávljenje (á ȃ) kaj ~ s prijatelji veliko vsoto; ~ na dirkah; poud. ~im, da tega ne veš |prav gotovo|; nedov., tisk. ~ knjigo; staviti kaj na koga/kaj ~ ves denar na pravega konja; knj. pog. ~ vse na eno karto tvegati vse; neobč. ~ upe na koga upati vanj; staviti za kaj ~ ~ zaboj piva
stáviti se -im se (á ȃ) za kaj ~ ~ s prijatelji za večerjo
tróštati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tróštanje (ọ̑) neknj. ljud. tolažiti: koga ~ jokajočega otroka
tróštati se -am se (ọ̑) neknj. ljud. upati, pričakovati: koga/česa ~ ~ lepih dni
usodíti in usóditi -im dov. usódi -te in -íte; usódil -íla, usódit, usójen -a; (usódit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) star. komu kaj ~ obtožencu večletno kazen prisoditi; Življenje mu je usodilo malo lepega namenilo
usodíti se in usóditi se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) star. drzniti si, upati si
si1 prosti glagolski morfem drzniti ~; odpočiti ~ oči; upati ~ povedati resnico
si2 morfem čustvene zavzetosti misliti ~; upati ~; Ne morem ~ kaj, da ne bi hvalil
tŕdno tudi trdnó nač. prisl. -ej(š)e tudi -êj(š)e (ŕ; ọ̑; ŕ; ȇ) ~ se držati česa; ~ skleniti, upati, verjeti; za ~ obljubiti zatrdno
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)