Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

epikurar -ja samostalnik moškega spola
1. pripadnik Epikurjevega filozofskega nauka, da bog/bogovi ne vplivajo na življenje ljudi in da ni posmrtnega življenja; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
2. kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
FREKVENCA: 13 pojavitev v 9 delih
epikurarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na epikurarje; SODOBNA USTREZNICA: epikurejski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Število zadetkov: 2