razstrupljevánje razstrupljevánja samostalnik srednjega spola [rasstrupljevánje] proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljanje
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupljevati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
markíranje markíranja samostalnik srednjega spola [markíranje] 1. označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti z markacijami
2. označevanje živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
3. označevanje teritorija s telesnimi izločki, navadno z urinom
4. iz gledališke umetnosti igranje vloge mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: ↑markirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati] 1. označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami
2. označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
3. označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom
4. ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo
5. ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah
6. iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.