čádan -a -o prid. (ȃ) nar., v zvezi z lešnik svetlo rjav: V jeseni so se iz lesk čadani lešniki kar sami usipali na tla (F. Bevk)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
greníca -e ž (í) zelena orehova lupina: orehi v grenicah so se kar usipali na tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mantílja -e ž (ȋ) zlasti v španskem okolju veliko čipkasto žensko pokrivalo za glavo in ramena: kodri so se ji usipali izpod mantilje;
pokrivati se z mantiljo;
dama z belo, črno mantiljo / zdaj so v modi mantilje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
obílica -e ž (ȋ) - 1. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: obilica podatkov; zima z obilico snega
// v prislovni rabi, v zvezi v obilici izraža veliko količino, množino: vsega je bilo v obilici; lasje so se ji v obilici usipali po ramenih - 2. zastar. obilje, izobilje: obilica in pomanjkanje / živeti v obilici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
odkrúšek -ška m (ȗ) odkrušen drobec, kos: pri plezanju so se mu usipali na glavo odkruški;
premogovi odkruški / na vse strani so leteli leseni odkruški iveri; pren., knjiž. natresel jim je nekaj odkruškov iz svojega bogatega življenja // arheol. odkrušen kos prodnika: obdelovanje odkruškov v kameni dobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
usípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) - 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: usipati zrnje iz vreče; usipati na tla / z obzidja so usipali nanje kamenje
- 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: oblaki usipajo dež, točo / letala so usipala na mesto bombe / sonce usipa žarke na travnike; z lestenca se usipa močna svetloba / iz ust se ji usipajo grde besede
usípati se - 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: s skalne stene se usipa kamenje / po pobočju se usipajo plazovi se prožijo
// zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od česa sploh: sneg se usipa z vej - 2. v velikih količinah padati: na cesto se usipa kamenje / roji čebel se usipajo na drevje / lasje se ji usipajo čez ramena, po ramenih
- 3. ekspr. (hitro) množično prihajati: iz šole so se usipali šolarji
● ekspr. solze so se mu usipale po licih zelo je jokal; ekspr. vprašanja so se kar usipala veliko so spraševali
usipajóč -a -e: z vej usipajoči se sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.