oficir -(j)a m uradnik: Se samiri officer im. ed. ſvojmu Firshtu (II, 305) ǀ Ceſſar Diocletianus, inu njegovi Officery im. mn. (III, 231) ǀ vprasha ſvoje Officire tož. mn., kaj s' en lon je prejel Mardochæus sa to ſvejſto, inu veliko dobruto (IV, 208) ← nem. Offizier ← frc. officier < lat. officiārius ‛uradnik, uslužbenec’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.