podrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad podržati; 1) innehalten: matica v zraku letajoča podržuje, ko da bi se hotela ustaviti, Levst. (Beč.); — 2) aufhalten, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
postánoti2 -em dov. obstati, ustaviti se: Na potrejbni mejsztaj more posztánoti KOJ 1833, 8; z-Csehszkoga privodjenov vojszkov pri Györi posztáne KOJ 1848, 49; I na nágli poſztáne zangyelom vno'zino vojſzké nebeſzke KŠ 1771, 168; i moji bli'zányi ôzdalecs posztánejo TA 1848, 31; I drugi angyeo poſztano je pri oltári KŠ 1771, 780; zvejzda ino ober tiſzte hi'se je poſztánola SIZ 1807, 18; Goſzlarje poſztante, i zdaj ne igrajte SIZ 1807, 38 postánovši -a -e ko se je ustavil: I poſztanovſi pred nyouv poſtrájfao je to trésliko KŠ 1771, 178; i okouli Jázonove hi'ze poſztanovſi, iſzkali ſzo nyidva KŠ 1771, 395
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
postáti -stójim dov. obstati, ustaviti se: V-hi'si pri dveraj posztoj KOJ 1845, 25; Tomi ſzvejti je tak prejti, Pred tebom nemre poſztáti BKM 1789, 338; ino je pred Ferkecom pôstao BJ 1886,
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rába 1., f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stánoti -em dov. 1. vstati, spraviti iz sedečega ali ležečega položaja v pokončni: Pred té morem ſztánoti BKM 1789, 8; Kelek, sztánem -oti AIN 1876, 68; 'ze sztánem, veli Goszpôd TA 1848, 9; Jezus pa ſztáne i veli ga zvati KŠ 1771, 136; ſztani, vzemi tvojo poſztelo KŠ 1771, 28; pren. doklen zarán stáne lepo sunce BJ 1886, 7; ſcsém ſztánoti Zmoji grejhov KM 1783, 301; Sztáne ſzvetloſzt 'zitka BKM 1789, 27; Sztani, Goszpodne, prehiti licze nyegovo TA 1848, 12; Sztante z-szrdczom gotovim KAJ 1848, 145; Sztano je pa Jezus i zapovedao KŠ 1771, 234; Szejaſze vu ſzlaboſzti, ſztáne vu mocsnoſzti KŠ 1754, 140; zbüdi ſze i ſztani zmrtvi KŠ 1771, 584; Da ſzi ti od ſzmrti ſztano KŠ 1754, 270; Kriſztus je dneſz ſztano BKM 1789, 104; Ar je Kriſztus z-mrtvi ſztál SŠ 1796, 14 2. ustaviti se: Sztano nam nogé zmo'zni Goſzpoud Boug BKM 1789, 144; Oha! sztánmo! KAJ 1870, 36; zvejzda dokecs pridoucs je ſztánola KŠ 1771, 7; ki ſzo ga neſzli, ſztanoli ſzo KŠ 1771, 188 3. v zvezi prouti stanoti upreti se, začeti nasprotovati: Ar ſztáne národ prouti národi KŠ 1771, 79; tam je prouti nyemi ſztano KM 1796, 9; I niki ſzo na nyé ſztanoli KŠ 1771, 429; Prouti meni ſzo ſztanoli BKM 1789, 67; Naj ſztáne bár te ſzvejt na mé BKM 1789, 92; Naj ſztáne bár vrág prout’ meni SŠ 1796, 71; Prevnôgi szo sztanoli nad méne TA 1848, 4; hüda náklonoſzt, ſteroj nej li prouti neſztánemo KŠ 1754, 60 4. pojaviti se, nastopiti: Sztánejo krivi Kriſztusje KŠ 1754, 12a; Ár ſztánejo krivicsni Kriſztuske KŠ 1771, 81; koszci na red szi sztánejo KAJ 1870, 121 5. nastati: naj bi zvejzde i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5 6. biti, živeti v določenih okoliščinah: 'Zmetno nam sztáne AIP 1876, br. 6, 7; je tak tesko sztánilo KOJ 1848, 95; Oſztávlate, ſztani z-Bougom BKM 1789, 428; Oſztávlate, ſztani z-Bougom SŠ 1796, 157; Boug I nám na pomoucs ſztano BKM 1789, 7 7. pristati: Ti nerédni ſzo pa na tou nej ſztanoli KM 1790, 80 stánovši -a -e ko je vstal: I ſztanovſi Jezus naſzledüvao ga je KŠ 1771, 29; i ona pred nyim sztanovsa, ômurno etak govori KAJ 1870, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stàviti stávim dov. 1. ustaviti: Jó'ſue, ſztavo je ſzuncze KM 1796, 44; I gda bi tam ſztavo Simeona zvézanoga KM 1796, 29 2. staviti, biti prepričan: Ocsa 'zitek szi sztávim, ka Jütka je vörna AIP 1876, br. 10, 5 stàviti se stávim se ustaviti se: Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Ör'zika nêmêla, pri kom bi sze sztávila KAJ 1870, 70 stávleni -a -o ustavljen: Tam je ſztávleni od Filiſzteuſſov KM 1796, 50 2. odstavljen: Kako to dejtecze prouszto, Kou je od czeczka ſztávleno BKM 1789, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ustanoviti -im dov. ustaviti:
Volar je hotel vuoly vſtanovit nedol., ali nej bilu megozhe ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni mazhik, de bi ta zholn mogal vſtanoviti nedol. ǀ ſonze na Nebu uſtanoviti nedol. ǀ je bil vſtanovil del. ed. m ſonze na nebeſſih ǀ kaku on je bil v'stonovil del. ed. m sonze na Nebeſsih ustanoviti se ustaviti se:
Letukaj ſe imaio vſtanovit nedol. vashe miſly ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe letu ſe nej hotela vſtanoviti nedol. ǀ nihdar nepozhiva, inu vſtonovit nedol. ſe nemore ǀ sapovei taisti skali, de ſe ima vſtonoviti nedol. ǀ On ſe ſazhudi, vſtanovi 3. ed., naſai ſe oſre, de bi vidil, gdu tu shteie ǀ kadar pride k'eni shterni, puteus juramenti imenovani, ſe vndukaj vſtanovj 3. ed. ǀ vſo ſvojo drushbo, inu shivino na en hrib s' ſabo pele, inu tamkaj ſe vſtonovy 3. ed. ǀ Chriſtus ſe uſtonovi 3. ed. na hribi ǀ per prizhi ſe vſtonovij 3. ed. ǀ sapovej ſonzu, inu ſe ustonovj 3. ed. ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih ſidou, okuli te ſreberne, inu slate poſſode, nikir ſe neuſtonovi +3. ed. ǀ Dua Roda Ruben, inu Gad ſe uſtonovita 3. dv., ter nej ſo hoteli noter pojti ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè 3. mn. ǀ Ah hudobne muhe! katire ſe li vſtanouè 3. mn. kir kaj gniliga naideio ǀ Ali vſtonovimo vel. 1. mn. ſe letukaj, inu pojmo k'S. Mattheushu ǀ letukai vſtonovite ſe vel. 2. mn. Nem. Nem., inu samerkajte ǀ Letukaj Nem. Nem. vſtonoviteſe vel. 2. mn., inu she eno rejzh poshlushajte ǀ O Nebeſſa vſtanovite ſe vel. 2. mn.! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Letukaj vſtonoviteſe vel. 2. mn., inu samerkajte ǀ ſtonoviteſe vel. 2. mn. N: N: ǀ stonovite vel. 2. mn. ſe tukai, jnu K'Poetam pojmo ǀ ta pervi krat ſe ſo bily vſtonovili del. mn. m blisu tiga meſta Rameſse imenovagina ǀ od leteh nebodo nikuli govorili, ampak od kakorshniga tadla de ſi lih je maihin per temu ſamimu ſe bodo vſtanovili del. mn. m Zapisi s korenskim o-jem so sicer lahko hiperkorektni, kot da bi govorjeni a ne bil etimološki, temveč nastal po prednaglasnem akanju, vendar verjetneje kažejo na vokalno harmonijo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ustáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, anhalten, im Fortgang unterbrechen, hemmen; u. kolo, uro; u. kam (namr. ladjo), irgendwo landen, V.-Cig.; u. komu kri (da mu ne teče več), jemandem das Blut stillen; u. komu govorjenje, besedo, jemandem das Wort nehmen, Levst. (Nauk, Zb. sp.); u. sklep, den Beschluss sistieren, DZkr.; — u. se, stehen bleiben; u. se pri kom, bei jemandem einkehren; — kri se mu je ustavila = nehala mu je teči; — 2) u. se komu, sich jemandem widersetzen; u. se biriču; — jed se mi je ustavila, das Essen widersteht mir.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ustaviti [ustáviti ustȃvim]
dovršni glagolustaviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ustaviti dov., F
5,
eccheneis, -dis, ena maihina morṡka ribiza, kadar ſe barke popade, taku jo
vſtavi, ali obderṡhy, de ne more naprei;
elaties, vel elatites, blutstein, kryuni kamen, kateri kry
vſtavi;
jacere ancoras, te mazhke ṡheléṡne v'vodó vrézhi, barko
vſtaviti;
retinere, ohraniti, ṡaderṡhati,
vſtaviti, gori derṡhati;
sistere, vſtaviti, vſtonoviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ustaviti se dov., F
2,
gradum sistere, obſtati,
ſe vſtaviti, s'myrom ſtati;
sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli ſe vdati, ali uleizhi,
ſe vſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ustaviti se dov. postaviti se:
kadar ſe je vſtavil del. ed. m, obedn ga nej mogal is mejſta ganiti ǀ Jeſt ſe troshtam Nem. Nem. de danas ſte ſe ſtonovitu v' dobrem vſtavili del. mn. m (V, 262) → ustanoviti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ustaviti se gl. vstaviti se ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ustávljati, -am, vb. impf. ad ustaviti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vstanoviti [ustaviti] glag. dov. ♦ P: 2 (TT 1581-82, DB 1584); (ustanoviti) [ustaviti] glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vstanoviti se (ustanoviti se) [ustaviti se] glag. dov. ♦ P: 1 (JPo 1578); [ustaviti se] glag. dov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vstaviti glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vstaviti se glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vstaviti se (ustaviti se) glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1557); glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zastáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) durch Voranstellung einer Sache zumachen, zustellen: z. peč, den Ofen zusetzen, Cig.; — verstellen, verrammeln, sobo s posteljami, pot z vozovi z.; — besetzen: sodišče ni bilo prav zastavljeno, DZ.; — den Lauf einer Sache hemmen, Jan.; z. (= ustaviti) vodo, Cig.; — 2) verpfänden, glavo z., sein Leben zum Pfande einsetzen, Cig.; versetzen; z. zlatnino; — z. se za koga, za kaj, für jemanden o. etwas in Haft treten, gut stehen, Cig.; — za varuha so me doma zastavili, (porok sem torej, da se nič ne zgodi), C.; — 3) durch Wetten verlieren, verwetten; — 4) ansetzen: z. pero, Preš.; — napačno jo z., einen verfehlten Lebenswandel beginnen, Nov.; — aufwerfen, aufgeben: vprašanje, zastavico, uganko z., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol., C., Erj. (Torb.); — z. plačo, sich einen Lohn ausbedingen o. bestimmen, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zastàviti -stávim dov. 1. zastaviti: more meszto szébe sziná zasztaviti KOJ 1848, 59 2. ustaviti: Nezasztávi nyé kmica KAJ 1870, 63; kaseo z-robezom zasztavi KOJ 1845, 33; zlátim prsztanom szmrtno vszecsenyé zasztavo KOJ 1848, 61; visziko je vodô zasztavo AIP 1876, br. 3, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.