eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
nètalentíran nètalentírana nètalentírano pridevnik [nètalentíran] ETIMOLOGIJA: ne + talentiran
pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve] STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev
ETIMOLOGIJA: pesniti
talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran] ETIMOLOGIJA: talent
telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle samostalnik ženskega spola [telenovéla] tudi [télenovéla] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz špan. telenovela iz tele(vizija) + novela ‛roman’, prim. novela

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

aktêr -ja m (ȇ)
1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju
2. kdor je aktivno udeležen pri kakem dogodku: glavni akter v oglasu
3. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja
cineast -a [cineást in sineástm (ȃ)
knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom; tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu
dokumentaríst -a m (ȋ)
1. ustvarjalec dokumentarnih filmov: to je sijajen dokumentarist; film znanega dokumentarista
2. dokumentalist: razpisati mesto dokumentarista
gradník1 -a m (í)
knjiž. graditelj, ustvarjalec: gradniki naše kulture / barva je v njegovi umetnosti gradnik slike
kreatívec -vca m (ȋ)
publ. ustvarjalec: umetniški razvoj kreativca
lepoúmnik -a m (ȗ)
knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik; lepoumniki romantiki; lepoumnik in mecen
literáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na literatura 1, 2:
a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi; pisatelj goji različne literarne oblike; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela
b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino
c) velika literarna vrednost dela
2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira
// knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren
// publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren
● 
knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji
♦ 
gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija
móda -e ž (ọ́)
1. v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki: letošnja moda se od lanske precej razlikuje; moda tridesetih let; ustvarjalec mode; frizura po modi / visoka moda z izvirnimi modeli, navadno unikati; ženska moda / sejem mode modnih oblačil / oblačiti se po modi / zaostajati za modo; pren., ekspr. pesnikov davek literarni modi
// dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem krojev oblačil, obutve, vzorcev blaga, modnih dodatkov: ta dežela vodi v modi; ukvarjati se z modo; modeli francoske mode; novosti na področju mode
2. v povedni rabi kar ustreza splošnemu okusu določenega časa: abstraktne slike so zdaj moda; tedaj je bila moda dolga večerna obleka / ta pisatelj je med srednješolci moda
// v prislovni rabi, s predlogom izraža stanje, da kaj ustreza splošnemu okusu določenega časa: tako oblačenje je iz mode; športna krila so letos v modi / ta poklic je iz mode; kolesa zopet prihajajo v modo; ta izraz je zelo v modi
● 
ekspr. on je po stari modi staromoden, starokopiten; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek
móden -dna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na modo:
a) modni artikel, klobuk; modni kroji, vzorci; modna tkanina; modno oblačilo / modna barva, linija, oblika; modna novost
b) modni krojač, ustvarjalec; modna risarka / modna industrija, trgovina
c) ta pisatelj, ples je moden; modna beseda, fraza; modno geslo / publ. modna bolezen ne huda, a pogostna v kakem času
● 
publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo mode; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblači; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost
♦ 
obl. modni dodatki vse, kar dopolnjuje, krasi oblačilo; modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi; modna brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni; modna revija prireditev, na kateri kažejo manekeni modele oblačil
naráva -e ž (ȃ)
1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in njene pojave; nekatere elemente najdemo v naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr. človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja, zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline, človek
// nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala narava; narava mu je podarila same lepe lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd je enkratna biološka mojstrovina narave
2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo; otroci naj bodo čim več v naravi; divja, nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v naravno okolje / ekspr. v mestu je vse izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik jemlje prispodobe iz narave
3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti človeške narave / opredeliti naravo poezije; preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari
// kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste: govoriti o naravi določene bolezni; upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe / z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj informativne narave; vzrok za spor je politične narave
4. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave / po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi / ekspr. on je umetniška narava
5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo
● 
ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ 
filoz. filozofija narave filozofska disciplina, ki raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol. spoznavanje narave in družbe nekdaj učni predmet o tem v osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave
občàn in občán -ána m (ȁ á; ȃ)
1. pripadnik določene občine: seznaniti občane s posledicami nepravilnega odlaganja odpadkov; občani občine Grosuplje; skrbeti za povezavo med občinskim svetom in občani; seznam občanov / izvoliti za častnega občana
 
pravn. občan do 1945 kdor ima v določeni občini domovinsko pravico
2. nekdaj nosilec temeljnih pravic in dolžnosti v družbeni skupnosti: pravice občanov; odnosi med občani, kmeti in lovci
// knjiž. pripadnik človeške skupnosti: pesnik se ni izpovedal samo kot ustvarjalec, temveč tudi kot občan / občan sveta
ozemljíti -ím dov., ozémljil (ī í)
1. elektr. zvezati prevodni del električne naprave z zemljo: ozemljiti radijski aparat, električni štedilnik
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti: vztrajal je, da se načrt, scenarij ozemlji
// povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: potrebujejo nekoga, ki jih zna ozemljiti / desnica se je z novim pristopom odločila ozemljiti levico
pésnik -a m (ẹ̑)
kdor piše pesmi: na prireditvi so pesniki sami brali svoje pesmi; deklamirati verze znanega pesnika; pesniki in pisatelji / ekspr. on je izrazit pesnik ljubezni / ekspr. rad bere ruske pesnike ruske pesmi / knjiž. domoljubni pesnik ki piše domoljubne pesmi; ljudski pesnik ki piše ljudske pesmi; romantični, sodobni pesnik; pesnik balad, sonetov
 
star. kako že poje pesnik kako se že glasi določena pesem ali odlomek pesmi; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. ta pesnik je zelo ljudski ljudje radi berejo njegove pesmi; publ. Jakopič je pesnik barv je umetniški ustvarjalec, slikar, katerega izrazna moč, kvaliteta so barve; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
 
lit. epski, lirski pesnik
posnemoválec -lca [posnemovau̯ca tudi posnemovalcam (ȃ)
1. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nekritičen posnemovalec; posnemovalec svojega vzornika; imel je veliko posnemovalcev / posnemovalec ptičjega petja
// kdor prevzema način umetniškega ustvarjanja: bil je le posnemovalec, ne pa izviren ustvarjalec; posnemovalec Jurčiča
2. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: posnemovalec znane slike
snoválec -lca [snovau̯ca in snovalcam (ȃ)
kdor kaj snuje: snovalec načrtov / izviren gledališki snovalec ustvarjalec / knjiž. snovalci društva ustanovitelji
sòustvarjálec -lca [soustvarjau̯ca in soustvarjalcam (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom ustvarjalec česa: dati priznanje avtorju in soustvarjalcem odrske umetnine; predstavil ga je kot soustvarjalca moderne arhitekture
stvarítelj -a m (ȋ)
knjiž. ustvarjalec: umetnik ni samo stvaritelj lepote / stvaritelj te drame je neznan; stvaritelj nove države ustanovitelj
stvarjálec -lca [stvarjau̯ca in stvarjalcam (ȃ)
knjiž. ustvarjalec: umetniški stvarjalci / stvarjalci nove dobe
stvárnik -a m (ȃ)
1. v različnih religijah bog, božansko bitje glede na stvarjenje: moliti k stvarniku; stvarnik vesolja
 
rel. Stvarnik Bog
2. knjiž. ustvarjalec: umetniški stvarniki / Prešeren, stvarnik slovenskega pesniškega jezika
téhten -tna -o prid., téhtnejši (ẹ́)
1. ki ima velik pomen, veliko vrednost: tehten članek, prispevek; sporočilo je tehtno / tehtna odločitev; njegova beseda je tehtna / tehten sodelavec, ustvarjalec / kulturno, politično tehtno središče pomembno
// ki izraža, kaže, da se čemu pripisuje tak pomen, taka vrednost: spregovoriti s tehtnim glasom; njegove kretnje so umirjene in tehtne
2. ki je zaradi pomembnosti določene stvari vreden upoštevanja: tehten dokaz, razlog; izostati zaradi tehtnega vzroka
● 
star. ujeti veliko tehtnih polhov težkih
tvórec -rca m (ọ̑)
knjiž. ustvarjalec: literarni tvorci; tvorec glasbenega dela / tvorci miru / tvorec nove države / taka gospodarska politika je tvorec inflacije
 
ekon. produkcijski tvorci delo, predmet dela in delovna sredstva kot elementi, brez katerih ni mogoča proizvodnja
tvorítelj -a m (ȋ)
zastar. ustvarjalec: umetniški tvoritelj
ustvarítelj -a m (ȋ)
knjiž. ustvarjalec: ustvaritelj umetniške slike
// ustanovitelj: ustvaritelj jezuitskega reda
ustvarjálčev -a -o [ustvarjau̯čev- tudi ustvarjalčev-(ȃ)
pridevnik od ustvarjalec: raziskovati ustvarjalčev odnos do zunanjega sveta; ustvarjalčeva notranja razgibanost
ustvarjálec -lca [ustvarjau̯ca tudi ustvarjalcam (ȃ)
kdor ustvarja: ustvarjalec materialnih dobrin / ustvarjalci nove mode / pesniki, pisatelji in drugi ustvarjalci; režiser ustvarjalec / filmski, glasbeni, gledališki, likovni, literarni ustvarjalec; umetniški ustvarjalec
zajémati -am nedov. (ẹ̑)
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajemati juho, pesek, vodo; zajemati z vedrom, zajemalko, žlico / zajemati seme v dlani / z žlico zajemati krompir v juhi; z mrežo zajemati ribe / čoln zajema vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo dobiva v svojo notranjost
// navadno s prislovnim določilom na tak način jemati kaj tekočega, sipkega: zajemati vodo iz vodnjaka / ekspr. prisedel je in začel zajemati iz skupne sklede jesti; pren., ekspr. zajemati iz zakladnice ljudskega izročila
2. publ. z določenim namenom delati, da prihaja kaj v kako posodo, kak prostor: zajemati strupene tovarniške pline; zajemati odpadno vodo
3. navadno v zvezi z zrak delati, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: plavalci so zajemali zrak in se potapljali; globoko zajemati zrak
4. delati, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s snežnim plugom zajemati pol ceste naenkrat; z vesli na daleč zajemati vodo / oddajnik ne zajema tega območja
// delati, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo zajemati kako obdobje; s pogledom zajemati veliko razdaljo
5. delati, da je kdo deležen kake dejavnosti: v gibanje zajemati širok krog ljudi / zajemati mladino v športna društva vključevati / zavarovanje zajema vse ljudi / organizacija zajema tisoč članov ima
6. delati, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajemati v zbirko najboljše sodobne romane
// imeti za svojo sestavino, svoj del: zbirka zajema vsa pomembnejša dela iz svetovne književnosti; načrt zajema vse podrobnosti; seznam ne zajema vseh uporabljenih virov / ta upravna enota je zajemala del slovenskega in hrvaškega ozemlja
7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobivati, prijemati koga: sovražna patrulja je tu zajemala kurirje; rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike
8. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: gradivo za razpravo je zajemal iz različnih virov / zajemati izraze iz živega govora; pisatelj zajema snov za svoja dela iz zgodovine / publ. zajemati kadre iz vrst mladih / zajemati in razširjati informacije / spraševali so se, od kod zajema svojo moč dobiva
9. dobivati kaj v območje svojega delovanja: ladjo zajema vrtinec / naše kraje zajema neurje / požar že zajema ves gozd; pren., ekspr. pesnika je z vso silo začel zajemati novi umetnostni tok
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: zajema ga malodušje; začel ga je zajemati nemir
● 
star. zgodba ga je živo zajemala zanimala; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Givenchy
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Givenchyja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
podjetje
znamka
IZGOVOR: [živanší], rodilnik [živanšíja]
BESEDOTVORJE: Givenchyjev
metelkovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
metelkovca samostalnik moškega spola
privrženec nazorov Franca Serafina Metelka
uporabnik, ustvarjalec alternativnega kulturnega centra Metelkova
IZGOVOR: [metélkovəc], rodilnik [metélkou̯ca]
BESEDOTVORJE: metelkovčev
wikipedist
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
wikipedista samostalnik moškega spola
ustvarjalec Wikipedije
IZGOVOR: [vikipedíst], rodilnik [vikipedísta] in [vikipédist], rodilnik [vikipédista]
BESEDOTVORJE: wikipedistov

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

alternatívec -vca m z -em člov. (ȋ) publ. druge vrste ustvarjalec
alternatívka -e ž, člov. (ȋ) publ.
alternatívčev -a -o (ȋ) publ.
ávtor -ja m z -em člov. (á; ȃ) ustvarjalec, tvorec: ~ povesti; ~ načrta
ávtorica -e ž, člov. (á; ȃ) ustvarjalka, tvorka
ávtorjev -a -o (á; ȃ)
ávtoričin -a -o (á; ȃ)
cineást -a [si] m, člov. (ȃ) |filmski ustvarjalec|
cineástinja -e [si] ž, člov. (ȃ)
demiúrg -a [iju] m, člov. (ȗ) filoz. |stvarnik, počelo|; izobr. človek je ~ zgodovine ustvarjalec
Dísney -ja [dizni] m z -em oseb. i. (ȋ) |ameriški ustvarjalec filmskih risank|
Dísneyjev -a -o (ȋ)
gradník1 -a m, člov. (í) neobč. graditelj, ustvarjalec
gradníca -e ž, člov. (í) neobč. graditeljica, ustvarjalka
gradníčin -a -o (ȋ) neobč.
hermétik -a m, člov. (ẹ́) slovstv. žarg. težko razumljiv besedni ustvarjalec
hermétičarka -e ž, člov. (ẹ́) slovstv. žarg.
kreatívec -vca m s -em člov. (ȋ) ustvarjalec
kreatívka -e ž, člov. (ȋ) ustvarjalka
kreatívčev -a -o (ȋ)
kreátor -ja m s -em člov. (ȃ) modni ~; ~ modernih zgradb oblikovalec, ustvarjalec
kreátorka -e ž, člov. (ȃ) ~ ženskih plaščev oblikovalka, ustvarjalka
kreátorjev -a -o (ȃ)
lepoúmen -mna -o (ú; ú ȗ ú) neobč. ~ ustvarjalec |ki ljubi lepo|
samorástniški -a -o (ȃ) poud. ~ ustvarjalec |brez akademske, strokovne izobrazbe|
snoválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ načrtov; neobč. gledališki ~ ustvarjalec
snoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
snoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
stvarítelj -a m s -em člov. (ȋ) neobč. ustvarjalec
stvaríteljica -e ž, člov. (ȋ) neobč. ustvarjalka
stvaríteljev -a -o (ȋ) neobč.
stvaríteljičin -a -o (ȋ) neobč.
stvárnik -a m, člov. (ȃ) ~ vesolja; neobč. umetniški ~ ustvarjalec
tvórec -rca m s -em člov. (ọ̑) neobč. ustvarjalec; jezikosl. ~ besedila
tvórka -e ž, člov. (ọ̑)
tvórčev -a -o (ọ̑)
ustvarítelj -a m z -em člov. (ȋ) neobč. stvarnik, ustvarjalec
ustvaríteljica -e ž, člov. (ȋ) neobč. stvarnica, ustvarjalka
ustvaríteljev -a -o (ȋ) neobč.
ustvaríteljičin -a -o (ȋ) neobč.
ustvarjálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~i nove mode
ustvarjálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
ustvarjálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
vsèzmóžen -žna -o (ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) neobč. ~ ustvarjalec zelo sposoben
vsèzmóžnost -i ž, pojm. (ȅọ̑) neobč.

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

izvíren -rna -o prid.
1.
ki ni odvisen od kakega vzora, predloge
SINONIMI:
originalen, knj.izroč. originaren, knj.izroč. samobiten, knj.izroč. samonikel, knj.izroč. samorasel, knj.izroč. samoroden
2.
ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih
SINONIMI:
originalen, knj.izroč. samonikel, knj.izroč. samorasel
GLEJ ŠE SINONIM: nenavaden
posnemoválec -lca m
1.
kdor prevzema način umetniškega ustvarjanjapojmovnik
SINONIMI:
posnemalec, zastar. posnemač, knj.izroč. slednik
2.
kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravegapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: oponašalec
sòustvarjálec -lca m
kdor je skupaj s kom ustvarjalec česapojmovnik
SINONIMI:
soavtor, knj.izroč. sograditelj, publ. sotvorec
ustvarjálec -lca m
1.
s prilastkom kdor s svojo dejavnostjo dela, da kaj nastanepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. akter, publ. generator, knj.izroč. graditelj, knj.izroč. gradnik1, knj.izroč. kovar, knj.izroč. stvaritelj, knj.izroč. stvarjalec, knj.izroč. stvarnik, knj.izroč. tvorec, zastar. tvoritelj
2.
kdor s svojo dejavnostjo na umetniškem področju dela, da kaj nastanepojmovnik
SINONIMI:
publ. kreativec, knj.izroč. snovalec, knj.izroč. stvaritelj, knj.izroč. stvarjalec, knj.izroč. stvarnik, knj.izroč. tvorec, zastar. tvoritelj, knj.izroč. ustvaritelj
GLEJ ŠE: pisatelj

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

zgledováti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ravnati se po kom/čem
/Kot novinec v stroki/ se je zgledoval po starejših sodelavcih.

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

āvtor -ja m

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

stvorìteo tudi stvorìteu -ela tudi stvorìtel -a m
1. stvarnik, Bog: Teremtö; sztvoriteo KOJ 1833, 175; Dáj, ktebi, nas ſztvoritel, zdihávati KŠ 1754, 267; Ka je Bo'ze imé .. Sztvoriteu KŠ 1754, 16; Ocsa Boug Sztvoriteo KM 1783, 7; náj bougsi ſztvoriteo je nej meo KM 1796, 5; Oh ſztvoritel zvejzd nebeſzkih BKM 1789, 4; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; Eden leipi keip Bosji ſzvojega ſztvoritela SM 1747, 4; Sztvoritela moucs dicsite KŠ 1754, 265; Vcsi nasz prav zvisávati Velkoszt sztvoritela KAJ 1848, 5; Ar ſzem prouti tebi ſztvoriteli mojemi pregrejso KŠ 1754, 225; Ki ſzo ſzlü'zili ſzo ſztvorejenyej ráj, liki ſztvoriteli KŠ 1771, 449; Hvála bojdi ſztvoriteli BKM 1789, 3; Nej ſze vidilo ſztvoriteli nebeſzkomi SIZ 1807, 8; fticze ſzvojega ſztvoritela Bogá dicſijo BKM 1789, 5b; ino ſzam tebé mojega ſztvoritela razdréſzelo KM 1790, 108; proſzo je ſzvojega Sztvoritela SIZ 1807, 4; Vörjem vu ſztvoriteli nébe TF 1715, 21; Iasz vöriem vu Sztvoriteli nébe ABC 1725, A5a; Jaſz vörjem vu ſztvoriteli SM 1747, 44; Jaſz vörjem vu ſztvoriteli KŠ 1754, 85; Vörjem v ſztvoriteli Nébe KMK 1780, 8; Vörmo Vu právom ſztvoriteli BKM 1789, 6; Mi verjemo v sztvoriteli KAJ 1848, 9
2. ustvarjalec: zná bidti, ka de on nôvi sztvoriteo szvoje domovine AIP 1876, br. 10, 4

Gledališki terminološki slovar

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ávtor glásbe -ja -- m
ávtor máske -ja -- m
dramatizátor -ja m
gledalíščnik -a m
igrálec -lca m
interprét -a m
koreográf -a m
oblikoválec lučí -lca -- m
oblikoválec lútk -lca -- m
oblikoválec zvóka -lca -- m
plesálec -lca m
poslovílna predstáva -e -e ž
režisêr -ja m
scenográf -a m
vodílni motív -ega -a m

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Vejica in datumi

Zanima me, ali so ločila v naslednjih zvezah pravilno postavljena (dan v tednu, datum in še dodaten podatek):

... iskanj je bilo izvedenih v petek, 23. 5. (n = 450), sledita sobota, 24. 5. (n = 150), in nedelja, 25. 5. (n = 155).

Terminološka svetovalnica

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Magnetni navornik
Prosimo za nasvet pri poimenovanju angleškega termina magnetorquer v slovenskem jeziku. Termin označuje del satelita oz. napravo, ponavadi 3-osno tuljavo s preciznim nadzorom toka skozi navitje, ki se uporablja za spreminjanje orientacije satelita v Zemljini orbiti. V starejši literaturi smo našli poimenovanje magnetni povzročilec navora , ki se nam ne zdi ustrezen. Kaj menite o našem predlogu navorna tuljava ?
Število zadetkov: 77