utòp -ópa m (ȍ ọ́) 

1. 1. teh. kovalno orodje z izdolbeno obliko predmeta, ki se želi skovati: utopi in štance / kovanje v utopih
2. 2. star. utopitev: hitra pomoč jo je rešila utopa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

utópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na utop: utopno jeklo / utopno kovanje kovanje v utopih
♦ les. utopna ključavnica ključavnica, ki je vgrajena v utor in je vidna le z roba vrat

utópno prisl.: utopno kovan strojni del

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.