v predl. s tož. in mest.
V 1. V slovenskem fonemu v (a) se ohranja pslovan. *v (iz ide. *u̯ pred samoglasnikom), npr. vọ̑z. (b) Pslovan. *v- je lahko nastal tudi pred zadnjimi samoglasniki v vzglasju, npr. vīdra < *ūdrah2. V nekaterih primerih se je takšen v domnevno razvil šele v popraslovanskem obdobju, npr. vọ́tel. (c) Pslovan. vzglasni *v- je pred nekaterimi soglasniki v sloven. odpadel, npr. lȃst, tórek. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnim v-jevskim glasovom, npr. vȋža, vijọ̑lica.
vštrȋc prisl. in predl. z rod.
devȋza2 -e ž
obrȁt1 -áta m
hotẹ́ti họ́čem nedov.
jẹ́tra jẹ̑ter s mn.
brọ̑d -a m
drọ́ga -e ž
eskȃdra -e ž
kolẹ̑ga -a in -e m
kȗrent -a m
oblȃst -astȋ in -i ž
pomlȃd -i ž
vọ̑tek -tka m
dól1 prisl.
nọ̑ter prisl.
vplȋv -a m
obrāčati -ȃčam nedov.
pȃjek -jka m
zamȁn prisl.
obọ̑ra -e ž
pážiti pȃžim nedov.
kocína -e ž
koledár -ja m
kombinẹ̑ža -e ž
navzlȋc prisl. in predl. z daj.
oblẹ́či -em dov.
pečína -e ž
pȋpi neskl. prid.
rokovnjáč -a m
skọ̑zi predl. s tož.
u- predpona
vẹ̄dno prisl.
dúplo -a s
intrȋga -e ž
krokodȋl -a m
obȅt -ẹ́ta m
oblȃk -a m
oblíca -e ž
obȍd1 -ọ́da m,
obrȅd -ẹ́da m
obrnīti obŕnem dov.
porọ́čati -am nedov.
rokomȃvh -a m
skȗpaj prisl.
trȋm -a m
zapȋk -a m
žọ̑rgati -am nedov.
A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
čẹ̑r čerȋ ž
fȃrsa -e ž
kọ̑li člen.
kupẹ̑ -ja m
meta- predpona v tujih sestavljenkah
meteọ̑r -ja m
-s pripona v prisl.
stọ̑lica1 -e ž,
uganīti1 ugánem dov.
devẹ̑t štev.
dialẹ̑kt -a m
epizọ̑da -e ž
granulȃt -a m
ilustrácija -e ž
intárzija -e ž
jézik jezíka m
kāj1 čẹ̄sa zaim.
mȃvrica -e ž
običȃj -a m
penziọ̑n -a m
pralinẹ̑ -ja m
prilȃstek -tka m
svobóda -e ž
támar -ja m
vóda -e in vodẹ̑ ž
čȋn1 -a m
čȋr -a m
čŕka -e ž
delegȃt -a m
drogerȋja -e ž
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
embalȃža -e ž
embȃrgo -a m
gāj -a m
gȃz gazȋ ž
incidȅnt -énta m
inhalȋrati -am nedov. in dov.
inspirȋrati -am dov. in nedov.
kinẹ́tika -e ž
klẹ̑č klečȋ ž
kondọ̑m -a m
korȋst -i ž
kȗrec -rca m
ledína -e ž
lẹ́sa -e ž
lȋsta -e ž
nízek -zka prid.
njéga njẹ́ poudarjeni rod., tož. zaimka ȍn, óna
ọ̄bel -bla prid.
partȇr -ja m
partitȗra -e ž
pȃsport -a m
peljáti pẹ́ljem in peljȃm nedov.
plākati1 -am in -čem nedov.
podredīti -ím dov.
pogodīti se -ím se dov.
posẹ̑st -i ž
poštȅv m neskl.
pūšica -e ž
rọ̑g rogȃ m
rọ̑mar -ja m
salȃma -e ž
skọ̄belj -blja m
spomȋn -a m
stežȃj -a m
strúga -e ž
šálter -ja m
tlȁ tál s mn.
trẹ̑king -a m
utȍr -ọ́ra in -óra m
vẹ̑nomer prisl.
vésti2 vézem nedov.
vlȃdati1 -am nedov.
vzajẹ̑men -mna prid.
zrȃven predl. z rod. in prisl.
zúbelj -blja m
žrẹ̑c -a m
žúpa1 -e ž
alegorȋja -e ž
baterȋja -e ž
brljȁv -áva prid.
cirȋlica -e ž
dáven -vna prid.
dávi prisl.
donẹ́ti -ím nedov.
drẹ̑vi prisl.
dȓnec -nca m
endẹ́mičen -čna prid.
fiȃsko -a m
fȗkati -am nedov.
gnẹ̑v -a m,
gnẹ́zdo -a s
họ̑hštāpler -ja m
inšpẹ́kcija -e ž
intervȃl -a m
intuícija -e ž
kombinezọ̑n -a m
koncentrȋrati -am nedov. in dov.
krọ̑na -e ž
lȅ1 člen.
mȃrka -e ž
meteorologȋja -e ž
metronọ̑m -a m
mọ̑rje -a s
naročīti -ím dov.
nóvec -vca m
obȋl -íla, prid.
ọ̑grc -a m
omȃka -e ž
ọ́rgija -e ž
pardọ̑n medm.,
pȋčka -e ž
pívo -a s
pohlẹ́ven -vna prid.
propọ̑rc -a m
rásti rástem nedov.
stẹ̑nj -a m
strahopẹ̑ten -tna prid.
stȓd strdȋ ž
šọ́ba -e ž
teorȋja -e ž
tropína -e ž
upoštẹ́vati -am nedov. in dov.
urȁd -áda m
uvozīti -ọ́zim dov.
vȋdela -e ž
vladíka -e in -a m
vzhȋčen -a prid.
blọ̑k -a m
bọ̑n -a m
bonsȃj -a m
būnker -ja m
čeljȗst -i ž
čigáv -a zaim.
čȋn2 -a m
ekologȋja -e ž
H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.
I 1. V slovenskem fonemu i (a) se ohranja pslovan. *i (iz ide. *ī, *iH, *ei̯ pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ē̃), npr. čȋr, hčȋ. (b) Nastal je iz pslovan. *y (iz ide. *ū ali *uH pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ō̃), npr. sȋn. (c) V vzglasju je lahko nastal tudi iz pslovan. *jь-, npr. imẹ̑, v izglasju pa iz pslovan. *-ьjь ali *-ъjь, npr. v določni obliki prid. vẹ̑liki. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu i, npr. cȋlj, čīčerka, v star. tudi rom. ẹ̄ in ọ̄, npr. míza, kríž. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah služi za posnemanje visokih glasov, npr. hihitáti se, in za označevanje česa majhnega, npr. mȋcken.
idiọ̑t -a m
imigrȋrati -am nedov. in dov.
ȋndeks -a m
infúzija -e ž
inserȃt -a m
interpelȋrati -am dov. in nedov.
kalẹ̑nde -lẹ̑nd ž mn
kalīti1 -ím nedov.
kȃp1 kapȋ ž
ki1 zaim. in vez.
kȍnj kónja m
krȋv kríva prid.
-kúsiti -kȗsim samo v sestavi
kȗštrati -am nedov.
lọ̑bi -ja m
mobilizȋrati -am nedov. in dov.
nasajȅn -éna prid.
nevẹ́sta -e ž
obȃd -a m in
ósa -e ž
ováditi -ȃdim dov.
P 1. V slovenskem fonemu p se ohranja pslovan. *p (< ide. *p), npr. pẹ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. b, ki se je (in se še) v bavarskih narečjih izgovarjal kot p, npr. pẹ́k. V starejših izposojenkah je nadomestil tudi srvnem. pf, npr. pónev. V starih izposojenkah iz romanskih jezikov je nadomestil f, npr. pogáča. V izposojenkah sicer ustreza tujejezičnemu p. 3. Ker se p izgovarja z ustnicami, je pogost v imitativnih besedah, ki označujejo kako dejavnost z usti, predvsem z ustnicami, npr. pȗpati, pāpati.
pȃgina -e ž
panteīzem -zma m
pionír -ja m
poklȍn -óna m
pọ̑mniti1 -im nedov.,
porọ̑čnik -a m
pósel -sla m
prȃvi -a prid.
pretȅk -ẹ́ka m
razvȍj -ója m
ríba -e ž
sekȗnda -e ž
sȅl slȁ m
sholástika -e ž
solidáren -rna prid.
stebȅr -brȁ m
šȋht -a m
trans- predpona v tujih sestavljenkah
U 1. V slovenskem fonemu u se ohranja pslovan. *u (iz ide. *eu̯ /v tem primeru navadno pslovan. *'u/, *ou̯ ali *au̯ pred soglasnikom), npr. rúda. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim u-jevskim glasovom, npr. cúker, múla. (b) Nadomestil je srvnem. dvoglasnika uo ter ou, npr. lūg. (c) V starejših izposojenkah je nadomestil rom. refleks za lat. dolgi ō, npr. mȗrva. 3. V imitativnih besedah se pojavlja predvsem (a) v besedah, ki posnemajo nizke, globoke, zamolkle glasove, npr. hȗkati, mūkati, in (b) v besedah, ki posnemajo glasove, nastale pri pretakanju tekočin, npr. lȗlati, pȗpati, curljáti.
vȃs vasȋ ž
váterpọ̑lo -a m
vbọ̑gajme prisl.
vȋ vẹ̑, rod. vȁs zaim.
zlorábiti -ȃbim dov.
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
áfna -e ž
afrodizȋjak -a m
ȃjmoht -a m
ȃlbum -a m
amazọ̑nka -e ž
askẹ̑t -a m
B 1. V slovenskem fonemu b se ohranja pslovan. *b (iz ide. *b ali *bh), npr. brȁt. 2. V starih germanskih izposojenkah je zamenjal stvnem. ali srvnem. f (pisano tudi v), če je ta nastal iz pgerm. f ali če je tujega izvora, npr. bọ́ter. Nadomestil je tudi srvnem. in nem. w, npr. bȃjar. V romanskih in madžarskih izposojenkah ustreza tujejezičnemu b, npr. bála, betẹ́žen. 3. V imitativnih besedah večkrat služi za posnemanje neartikuliranega govorjenja, npr. bebljáti.
beráč -a m
bezgȃvka -e ž
blọ̑kflȃvta -e ž
bokȃl -a m
būbati1 3. ed. bȗba nedov.
cẹ̑l cẹ́la prid.
če vez.
čȗš -a m
da1 vez.
damȃst -a m
emblẹ̑m -a m
etuȋ -ja m
fára -e ž
fȃtamorgȃna -e ž
filẹ̑t -a m
fȗcati se -am se nedov.
furnír -ja m
galerȋja -e ž
gestȃpo -a m
gẹ̑to -a m
gimnástika -e ž
gosẹ̑nica -e ž
grúditi se -im se nedov.
gȗsar -ja m
hángar -ja m
hieroglȋf -a m
hipohọ́nder -a m
hipotẹ̑ka -e ž
hȍp medm.,
hotẹ̑l -a m
injẹ́kcija -e ž
inventār -ja m
inženír -ja m
jȃzbec -a m
jọ̑šk -a m
-kaj poudarjalna členica,
kapẹ̑la -e ž
kaskadȇr -ja m
katọ̑lik -a m
kdọ̄ kọ̄ga zaim.
klišẹ̑ -ja m
kọ̑r -a m
kọ̑s3 povdk.
kotalīti -ím nedov.
kotenína -e ž
krȋza -e ž
L 1. V slovenskem fonemu l (a) se ohranja pslovan. *l (< ide. *l), npr. ležáti. (b) Medsoglasniška skupina ol se je lahko razvila iz pslovan. *ьl ali *ъl, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *l̥, npr. pọ̑ln, stȍlp, ali *il, *ul pred soglasnikom. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. *lь in *lъ (< ide. *li oz. *lu), npr. sọ́lza, jȃbolko. (c) Sloven. lj je praviloma nastal iz pslovan. *l', ta pa iz še starejšega sklopa li̯. Sloven. lj (in pslovan. *l') je v skupinah plj, blj, mlj in vlj lahko nastal sekundarno. Te skupine so se lahko razvile iz starejših *pi̯, *bi̯, *mi̯ oz. *u̯i̯, npr. zémlja. 2. Na mestu tujejezičnega l je v sloven. navadno l ali lj, npr. lẹ̄ct, cȋlj, lȃjdra. Tujejezični l v sloven. včasih odpade, kar je posledica slovenskega jezikovnega razvoja, npr. ubọ̑gati. 3. V imitativnih besedah velja l za mehek glas, npr. lȃ.
láni prisl.
lẹ́ča -e ž
li člen.
lȗknja -e ž
mazȗrka -e ž
med3 predl. s tož. in orod.
metljȃj -a m
mezo- predpona v tujih sestavljenkah
migrẹ̑na -e ž
móra -e ž
narȃva -e ž
nebọ̑ -ȃ s
níkniti1 nȋknem dov.
obȃ obẹ̑ zaim.
obȃla -e ž
obarīti -ím dov.
ocigániti -ȃnim dov.
pajčolȃn -a m
pȃrati -am nedov.
pavšȃl -a m
peripetȋja -e ž
pláziti se plȃzim se nedov.,
pomȍl -óla m
poročīti1 -ím dov.
potọ́nika -e ž
presnẹ̑t -a prid.
prostozidár -ja m
proto- prvi člen tujih zloženk
rájati -am nedov.
represȋja -e ž
rȋlec -lca m
rīma -e ž
romȃnca -e ž
romántika -e ž
sánje sȃnj ž mn.
servȋs2 -a m
sestrȋčna -e ž
si1 člen., ki poudarja zaimenske, prislovne ali medmetne zveze ali sklope
sȋnus -a m
síven sīvna prid.
slȃtina -e ž
sọ̄drga -e ž
solāta -e ž
sȓž -i in sržȋ ž
svẹ́der -dra m
šmȋrati -am nedov.
telébniti -ȇbnem dov.,
tẹ̑lefȃks -a m
telepatȋja -e ž
tȋm -a m
toalẹ̑ta -e ž
tolmȗn -a m
-topīti -ím samo v sestavi
trofẹ̑ja -e ž
uvȍd -ọ́da m
valẹ̑nca -e ž
vdọ̑va -e ž
vȋce- predpona v tujih sestavljenkah,
vȋr -a m
vlīvanec -nca m
vlọ̑ga1 -e ž
vlọ̑ga2 -e ž
vrȅd1 prisl.
vredník -a m
vréme vremẹ́na s
-vrẹ́ti -vrȅm samo v sestavi
vsebováti -ȗjem nedov.
zarȃdi predl. z rod.
zastȃva -e ž
zastọ́nj prisl.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
angažȋrati -am dov. in nedov.
ápno -a s
apostrọ̑f -a m
arhipelȃg -a m
avantȗra -e ž
bȃjta -e ž
bīdermajer -ja m
božjȃst -i ž
bratránec -nca m
brázda -e ž
bȓz -a prid.
bȗngalov -a m
bȗnka -e ž
cáker m neskl.,
cemȅnt -énta m
cirkumflẹ̑ks -a m
cȋrkus -a m
copȃta -e ž
cvȅk cvéka m
čȁs čása m
čọ̑rba -e ž
dáleč prisl.
demokracȋja -e ž
depọ̑ -ja m
dialȋza -e ž
dirẹ̑kten -tna prid.
dȋvan -a m
do predl. z rod.
dostọ́jen -jna prid.
dọ́ta -e ž
drẹ̄gati drẹ̑gam nedov.
dȗr -a m
eksȋl -a m
enklȃva -e ž
fẹ̑n -a m
flájšter -tra m
fláncat -a m
flọ̑ra -e ž
frižidȇr -ja m
G 1. V slovenskem fonemu g se ohranja pslovan. *g (iz ide. *g, *gh, *gu̯, *gu̯h pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), npr. grȃd. Glej tudi z, ž. 2. V izposojenkah sloven. g lahko ustreza tujejezičnemu g, npr. grȕnt, goljūf. V skupini gl je lahko nadomestil srvnem. d v skupini dl, npr. kȃngla. 3. V imitativnih besedah posnema nertikulirane grlne glasove, npr. grgráti, gāgati.
gárje gȃrij ž mn.
glágol -a m
glína -e ž
gọ́tika -e ž
graciọ̑zen -zna prid.
grúden -dna m
homeopatȋja -e ž
honorār -ja m
idẹ̑ja -e ž
indivīduum -ua m
inflácija -e ž
iniciatȋva -e ž
instȃnca -e ž
instȃnt neskl. prid.
inštitȗt -a m
intenzȋven -vna prid.
internȃt -a m
intra- predpona v tujih sestavljenkah
istovẹ́ten -tna prid.
ȋzba -e ž
jȃšek -ška m
k predl. z daj.
kandidȃt -a m
katedrȃla -e ž
kdāj prisl.
kȋks -a m
kjẹ̄ prisl.
-klȃdati -am samo v sestavi
-klẹ̄j samo v sestavi
klínika -e ž
klobása -e ž
kodẹ̑lja -e ž
kokọ̑n -a m
kolẹ̑da -e ž
komplọ̑t -a m
koncérn -a m
korẹ̑n -a m
korúza -e ž
kotlína -e ž
krílo -a s
krọ́nika -e ž
kūščar -ja m
lákota -e ž
lancẹ̑ta -e ž
lazarẹ̑t -a m
legȃt -a m
lẹ́ha -e ž
letẹ́ti -ím nedov.
lẹ́to -a s
lubȃdar -ja m
mandȃt -a m
mándelj -na in -dlja m
mȃt1 -a m
mȅč méča m
menȋskus -a m
mȋr1 mirȗ in -a m
mȋvka -e ž
mogóta -e ž v zvezi
mutȋrati -am nedov. in dov.
naprȃva -e ž
narcȋs -a m
navigácija -e ž
navkrẹ̑ber prisl.
nẹ̑dra -der s mn.
nejevẹ́ren -rna prid.
nikọ̑li prisl.
nikotȋn -a m
O 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko o, (a) se ohranja pslovan. *o (< ide. *o, *a, *ə, neposredno pred predsamoglasniškim u̯ tudi iz e), npr. nóga, dọ́ber, nȍv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *ǫ (< ide. *on, *an, *om, *am pred soglasnikom in v redkih primerih ide. *n̥, *m̥), npr. róka. 2. (a) V ljudskih izposojenkah ustreza tujejezičnim o-jevskim glasovom, npr. grȍš, rọ̑ža, kolerȃba, jọ̑ta. (b) Ustreza tudi srvnem. in nar. nem. a, ki se v bavarskih narečjih izgovarja o-jevsko, npr. rọ̑tovž. (c) V starejših izposojenkah ustreza tudi tujejezičnemu kratkemu a, npr. oltár, saj je bil pslovan. in prvotno sloven. o domnevno a-jevski glas. (č) Sloven. o se je lahko razvil iz srvnem. dvoglasnikov uo in ou, npr. cọ̑prati. (d) Sloven. dvoglasnik ov je lahko nastal iz srvnem. dolgega ū oz. njegovega mlajšega nem. naslednika, npr. rọ̑tovž.
ọ́der -dra m
odlẹ́či -ẹ̑žem dov.
okajȅn -éna prid.
okọ̑ očẹ̑sa s
ọ̄mbudsman -a m
onúča -e ž
organizȋrati -am dov. in nedov.
parfȗm -a m
paspartȗ -ja m
pastẹ̑l -a m
pekȅl -klȁ m,
pȅs psȁ m
pẹ́sto -a s
pẹ̑t štev.
plȃtina1 -e ž
plẹ́ša -e ž
podlọ́žen -ọ̄žna prid.
poglȃvje -a s
pogrẹ́šati -am nedov.
pogubīti -ím dov.
pọ́jem -jma m
poklȋc -a m
poniglȁv -áva prid.,
potȗha -e ž
prefẹ̑kt -a m
prekȃt1 -a m,
prẹ̑m prẹ́ma prid.
premetȅn -éna prid.
priprȃva -e ž
prọ̑šek -a in -ška m
proti1 predl. z daj.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 5219 zadetkov.