Tiskanje

á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

á

-- kot imenovalni prilastek

prvi po vrsti:

odstavek A

razdalja od točke A do B

v prvem členu pod točko a

/ učenci 1. a

♦

glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani

á-

prvi del zloženk

nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava:

A-bomba atomska bomba

hotel A-kategorije

/ 1. a-razred

♦

glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a

Predlog

1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spola

ime črke ali glasu

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

A

Predlog

1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a

Predlog

2 a samostalnik ženskega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a2 člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ā3 medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

à4 predl. s tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola

ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola

1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih

FRAZEOLOGIJA: A ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a3 veznik

1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda

1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

1.2 za izražanje nepričakovanega

2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a4 črka

prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a5 glas

samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a6 končnica

oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik a; SODOBNA USTREZNICA: ...a

FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

A -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

A -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Aaltov stòl -ega stôla m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aapa bárje -- -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauu
aargavski -a -o (ȃ)
Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ab zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abačica -e samostalnik ženskega spola

predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abája samostalnik ženskega spola

zlasti v muslimanskem okolju

halji podobno vrhnje žensko oblačilo, ki sega do tal in ne zakriva obraza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. abaya) iz arab. ‘abāya’, iz ‘abā’a ‛dolgo, ohlapno oblačilo’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abalákovovo sidríšče -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abalónska škóljka -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abalónski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abat m opat: poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abba – samostalnik moškega spola

biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče

FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abbé -ja [abé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀] m (ẹ̑; ə̏)
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abderítstvo -a s (ȋ)
ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abdicírati -am dov. in nedov.

odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti

SINONIMI:

odstopiti

GLEJ ŠE SINONIM: odstopati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

abdómen -mna tudi -a m (ọ̄)
anat. trebuh: bolečine v abdomnu
// zool. zadek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|
abêjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abec -a samostalnik moškega spola

ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola

1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

1.1 črke kake pisave

2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

1.

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

2.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abecéda -e ž

ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici

SINONIMI:

zastar. abc, knj.izroč. alfabet

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abecẹ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abecedarium -ria samostalnik moškega spola

priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abecédarstvo -a s (ẹ̑)
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

abecédno prislov [abecédno]

takó, da sledi zaporedju črk v abecedi

ETIMOLOGIJA: ↑abecedni

Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abélard

Predlog

Abélarda samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

francoski filozof in teolog

IZGOVOR: [abelár], rodilnik [abelárja] in [abelára]

BESEDOTVORJE: Abélardov in Abélardev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abelov

Predlog

Abelova Abelovo pridevnik

IZGOVOR: [ábelou̯], ženski spol [ábelova], srednji spol [ábelovo]

ZVEZE: Abelova nagrada, Abelova grupa

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abelski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Abela; SODOBNA USTREZNICA: Abelov

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abesinec

Predlog

abesinca samostalnik moškega spola

manj formalno Slovenec v italijansko-abesinski vojni

IZGOVOR: [abesínəc], rodilnik [abesínca]

BESEDOTVORJE: abesinčev

PRIMERJAJ: Abesinec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abesinski

Predlog

abesinska abesinsko pridevnik

IZGOVOR: [abesínski]

ZVEZE: abesinska vojna

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abhazija

Predlog

Abhazije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

neodvisna republika v Gruziji

IZGOVOR: [apházija], rodilnik [apházije]

BESEDOTVORJE: Abhazijec, Abhazijka, Abhazijčev, Abhazijkin, abhazijski tudi abhaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abhazijec

Predlog

Abhazijca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik etnične skupine v Gruziji

v množini Abhazijci etnična skupina v Gruziji

IZGOVOR: [apházijəc], rodilnik [apházijca]

BESEDOTVORJE: Abhazijec, Abhazijka, Abhazijčev, Abhazijkin, abhazijski tudi abhaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abhazijka

Predlog

Abhazijke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica etnične skupine v Gruziji

IZGOVOR: [apházijka], rodilnik [apházijke]

BESEDOTVORJE: Abhazijkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abhazijski

Predlog

abhazijska abhazijsko tudi abhaški abhaška abhaško pridevnik

IZGOVOR: [apházijski] tudi [apháški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april

FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

àbiótski -a -o prid.

biol. ki je v zvezi z neživo naravo

SINONIMI:

biol. abiotični

GLEJ ŠE: biotski

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

abisál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abisál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abisálen -lna -o prid. (ȃ)
geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abisálna ravnína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abisálni ekvivalènt -ega -ênta m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abisálni môrski sedimènt -ega -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abisálni pás -ega pasú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abisálno mórje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abísopelagiál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ablácija -e ž (á)
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ablacíjska oblíka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ablacíjski volúmen -ega -mna m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ablaktácija -e ž (á)
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abnórmnost -i ž (ọ̑)
abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abominatio – samostalnik ženskega spola

gnusoba

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abonènt -ênta m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abonêntka -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročen
aboníranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aboníranec -nca m (ȋ)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču

aboníran

-a -o:

aboniran je samo v Drami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abonmá-jasamostalnik moškega spola

plačano naročilo
- abonma za kaj/koga
- , abonma v čem, kje, kdaj
- , abonma s čim/kom, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abonmá -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abonmá in ízven

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abonmájski sédež -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aborídžin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aborigin

Predlog

aborigina in aboridžin aboridžina samostalnik moškega spola

staroselec

IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]

BESEDOTVORJE: aboriginov

PRIMERJAJ: Aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Aborigin

Predlog

Aborigina in Aboridžin Aboridžina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik ljudstva v Avstraliji

v množini Aborigini/Aboridžini ljudstvo v Avstraliji

IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]

BESEDOTVORJE: Aborigin in Aboridžin, Aboriginka in Aboridžinka, Aboriginov in Aboridžinov, Aboriginkin in Aboridžinkin, aboriginski in aboridžinski

PRIMERJAJ: aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Aboriginka

Predlog

Aboriginke in Aboridžinka Aboridžinke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica ljudstva v Avstraliji

IZGOVOR: [aborídžinka], rodilnik [aborídžinke]

BESEDOTVORJE: Aboriginkin in Aboridžinkin

PRIMERJAJ: aboriginka

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu, priblížati se Ábrahamu, spoznáti pri Ábrahamu, sréčati Ábrahama, srečeváti Ábrahama, vídeti Ábrahama

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

Ábrahamov -a -o prid. (ȃ)
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abrahamov

Predlog

Abrahamova Abrahamovo pridevnik

IZGOVOR: [ábrahamou̯], ženski spol [ábrahamova], srednji spol [ábrahamovo]

ZVEZE: Abrahamov/abrahamov sin, Abrahamova/abrahamova hči, Abrahamovo/abrahamovo naročje, Abrahamova/abrahamova leta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka]

ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrakadábra medmet [ábrakadábra]

1.

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

2.

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

3.

kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža

3.1.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...

abrakadȃbra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abrazíja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abrazív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abrazívno zŕno -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abrogacíjska klávzula -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ih
abrúški -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ABS

Predlog

ABS-a tudi ABS ABS samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

protiblokirni zavorni sistem

IZGOVOR: [ábẹès], rodilnik [ábẹêsa] tudi [ábẹès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abscés -a m (ẹ̑)
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abscísa -e ž (ȋ)
geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abscísa -e ž

geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu

SINONIMI:

geom. abscisna os, geom. os x, knj.izroč. vodoravnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

absentízem -zma m (ī)
izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

ABS-nahŕbtnik -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola

1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza

2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza

FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih

TERMINOLOGIJA: privata absolucija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka

absolútno

prislov od absoluten:

absolutno veljavna sodba

//

v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolutio – samostalnik ženskega spola

versko dejanje odveze, odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|
absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolutízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútna céna -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútna človékova pravíca -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútna dolžína smúčke -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútna maksimálna temperatúra -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútna minimálna temperatúra -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútna sódna pristójnost -e -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútna stárost reliéfa -e -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútna vlážnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútna zráčna vlága -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútna zráčna vlága -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútni dohódek -ega -dka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútni etanól -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútni máksimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútni mínimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútni módul -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútni rók -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútni transpórt suspénzije -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútno níčna civílna sôdba -- -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolútno predpísana kázen -- -e -zni ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolviran -a -o deležnik

versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol

versko, kdo; od česa, koga_tož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo

FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absorbírana vôda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absórpcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absórpcija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absórpcija vôde -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absórpcija zdravílnih učinkovín -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absorpcíjska čŕta -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absorpcíjska zmogljívost okólja -e -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absorpcíjski pás -ega pasú m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absorpcíjsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abstinénčni sindróm -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive

abstrahíran

-a -o:

abstrahiran primer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abstrákcija -e ž (á)
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasno
abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|
abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abstráktna odškodnína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abstráktnež -a m (ȃ)
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abstráktni uprávni ákt -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absúrden -dna -o prid.(ȗ)
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten

absúrdno

prisl.:

absurdno groteskni ton drame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absúrdna dráma -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absúrdni premík -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

absúrdno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abtašica -e samostalnik ženskega spola

predstojnica svetišča, ženskega samostana

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~u
abukírski -a -o (ȋ)
Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime Abulanarij: Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abundánca -e ž (ȃ)
zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abúra -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abuvski -a -o pridevnik

ki se nanaša na jabolka; SODOBNA USTREZNICA: jabolčni

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abvon -a samostalnik moškega spola

sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadeži; SODOBNA USTREZNICA: jablana

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

abvonov -a -o pridevnik

ki se nanaša na abvon; SODOBNA USTREZNICA: jablanov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Abwehr

Predlog

Abwehra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

nemška obveščevalna služba v Tretjem rajhu

IZGOVOR: [ábver], rodilnik [ábvera]

BESEDOTVORJE: Abwehrov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Ac

Predlog

Ac samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

aktinij

IZGOVOR: [ácə̀], rodilnik [ácə̀] in [ácé], rodilnik [ácé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a cappella -- [akapéla] v prid. rabi (ẹ̑)
glasb. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: a cappella skladba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

a cappella

Predlog

1 a cappelle samostalniška zveza ženskega spola

zborovsko petje brez instrumentalne spremljave

skladba, vokali brez instrumentalne spremljave

IZGOVOR: [a kapéla], rodilnik [a kapéle]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

accidens – samostalnik moškega spola

kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ACE-inhibítor -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aceróla samostalnik ženskega spola

1.

iz botanike

tropsko drevo s temno rožnatimi cvetovi in češnjam podobnimi plodovi; Malpighia glabra

1.1

plod tega drevesa z visoko vsebnostjo vitamina C, zlasti kot prehransko dopolnilo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acêrvul -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ)
kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acetát -a m (ȃ)
kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi
// trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acetátna metóda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acetílglukozamín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acetílholín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acetíl kòencím Á -- -a -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acetón -a m (ọ̑)
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acetọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acid -a [êsid-] m (ȇ)
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ácidobázične lastnósti -ih -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ácidobázični indikátor -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acidofílna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2.

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

3.1.

v obliki aciklični

4.

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í)
ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

àcíklični cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

àconálna tálna vôda -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Aconcagua

Predlog

Aconcague samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Andih

v prenesenem pomenu stena Aconcague

IZGOVOR: [akonkágu̯a], rodilnik [akonkágu̯e]

BESEDOTVORJE: aconcagovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~i
aconcágovski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Acquaviva delle Fonti

Predlog

Acquavive delle Fonti samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [aku̯avíva dele fónti], rodilnik [aku̯avíve dele fónti]

BESEDOTVORJE: acquavivski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

acquis communautaire -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Acre

Predlog

Acreja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [ákre], rodilnik [ákreja]

BESEDOTVORJE: Acrejčan, Acrejčanka, Acrejčanov, Acrejčankin, acrejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

actio libera in causa -- -- -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ač zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aček [

] samostalnik moškega spola

sifilis

PRIMERJAJ: jajček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

A. D.

Predlog

okrajšava

v letu Gospodovem

IZGOVOR: [ádé] in [ádə̀]

PRIMERJAJ: Gospodov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad acta [adákta] prisl. (ȃ)
pravn. k spisom v arhiv: dati spis ad acta; pren. stvar je ad acta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad acta Frazemi s sestavino ad acta:
bíti ad acta, dáti kàj ad acta, správiti kàj ad acta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adagio [adádžo] prisl. (ȃ)
glasb., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio

adagio

-a m

stavek ali skladba v tem tempu:

melanholičen adagio

Beethovnovi adagi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adagio

Predlog

1 adagia samostalnik moškega spola

počasno izvajanje tonov

skladba v počasnem tempu

IZGOVOR: [adádžo], rodilnik [adádža]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adalbert -a m osebno lastno ime Adalbert: de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adamant -a samostalnik moškega spola

najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adamantánski deriváti -ih -ov m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adamantov -a -o pridevnik

ki se nanaša na diamant; SODOBNA USTREZNICA: diamanten

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adamaski -a -o pridevnik

ki je povezan z mestom Adma ob Mrtvem morju; SODOBNA USTREZNICA: admaški

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adamič

Predlog

Adamiča samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

slovenski priimek

IZGOVOR: [adámič], rodilnik [adámiča]

BESEDOTVORJE: Adamičev

ZVEZE: bronasta, srebrna, zlata medalja Bojana Adamiča, listina Bojana Adamiča

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adamičeva ulica

Predlog

Adamičeve ulice samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

ime več ulic

IZGOVOR: [adámičeva úlica], rodilnik [adámičeve úlice]

PRIMERJAJ: Adamičev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ)
rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adamov

Predlog

Adamova Adamovo pridevnik

IZGOVOR: [ádamou̯], ženski spol [ádamova], srednji spol [ádamovo]

ZVEZE: Adamov/adamov kostum, Adamov/adamov sin, Adamovo/adamovo jabolko, Adamovo/adamovo rebro

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ȃdamovo jȃbolko -ega -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adaptácija -e ž (á)
1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adaptácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adaptívna radiácija -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adaptívni robót -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adaptogén -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec

FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad caps. amylac. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad caps. gelatin. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Addison

Predlog

Addisona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

britanski zdravnik in znanstvenik

IZGOVOR: [êdison], rodilnik [êdisona]

BESEDOTVORJE: Addisonov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ)
ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema

adekvátno

prisl.:

adekvatno se izraziti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~i
adelájdski -a -o (ȃ)
Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)
Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adelájdski rubín -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adelijina dežela

Predlog

Adelijine dežele samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

del antarktične obale

IZGOVOR: [adelíjina dežêla], rodilnik [adelíjine dežêle]

BESEDOTVORJE: adelijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adenilát cikláza -- -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adenín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adenozíndífosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adenozín dífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adenozínmónofosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adenozín mónofosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adenozíntrífosfát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adenozín trífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adenozín trífosfatáza -- -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adenozín trífosfát sintáza -- -- -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adépt -a m (ẹ̑) knjiž.
1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adheréntna célična kultúra -e -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adhezíja -e ž (ȋ)
fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adhezíja -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adhezíjska vôda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adhezíjska vôda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adhezíjski postópek -ega -pka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adhezíjsko prèdnapéti betón -- -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad hoc [athók tudi athòk] prisl. (ọ̑; ȍ)
knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; v prid. rabi: ad hoc sestanek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad hoc bílaterálna diplomacíja -- -- -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad hoc múltilaterálna diplomacíja -- -- -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adiaforiski -a -o pridevnik

ki je povezan z adiaforisti; SODOBNA USTREZNICA: filipistični

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adiaforist -a samostalnik moškega spola

pristaš nauka luteranskega teologa Filipa Melanchthona, ki je bil v nebistvenih teoloških vprašanjih blizu katoliškemu nauku, v vprašanju evharistije pa švicarskim reformatorjem; SODOBNA USTREZNICA: filipist

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska]

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska

ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

adíjo medmet [adíjo]

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4.

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj, íti kómu kàj adíjo, porêči kómu/čému adíjo, rêči kómu/čému adíjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adȋjo medm.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad infinítum prisl. (ȋ)
knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~i
adisabébski -a -o (ẹ̑)
Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aditív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ȃdjektiv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adjektivizácija -e ž (á)
jezikosl. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adjektivizácija -e ž

jezikosl. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti

SINONIMI:

jezikosl. popridevljenje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adjutánt -a m (ā á)
v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adjutantúra -e ž (ȗ)
v nekaterih državah adjutantski urad:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adjútum -a m (ȗ)
nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adjuvánt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Ádlešiči -ev m mn., zem. i. (ȃ) v ~ih
ádlešiški -a -o (ȃ)
Ádlešičan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádlešičanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad man. med. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administrácija -e ž (á)
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administrácija -e ž, pojm. (á) pisarniško delo; upravljanje, uprava; števn. funkcionarji ~e |upravnega organa|; zglasiti se v ~i v pisarni; ameriška ~ vlada

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratíva -e ž (ȋ)
organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratívna farmacíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratívna mêja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratívna ovíra -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratívna ovíra -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratívna sánkcija -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratívna uníja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratívni rúbež -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratívno brême -ega -éna s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratívno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administrátor -ja m (ȃ)
1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
// rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator; administrator foruma
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature
2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

administratúra -e ž (ȗ)
rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

admirál -a m (ȃ)
1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

admiral

Predlog

admirala samostalnik moškega spola

vojaški naziv

IZGOVOR: [admirál], rodilnik [admirála]

BESEDOTVORJE: admiralov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

admirȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

admiralitéta -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

admirálstvo -a s (ȃ)
1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

admisíja -e ž, pojm. (ȋ) strojn. |puščanje pare v parno turbino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
ádmontski -a -o (ȃ)
Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adnétski apnénec -ega -nca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adnotácija -e ž (á)
pravn. vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adobe Illustrator

Predlog

Adobe Illustratorja samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [adóbe ilustrátor], rodilnik [adóbe ilustrátorja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adobe InDesign

Predlog

Adobe InDesigna samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [adóbe índizájn], rodilnik [adóbe índizájna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adobe Photoshop

Predlog

Adobe Photoshopa samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [adóbe fótošôp], rodilnik [adóbe fótošôpa]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adolescénca -e ž (ẹ̑)
ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adolescènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adoptívni prenòs imúnskih célic -ega -ôsa -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adorácija -e ž (á)
rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adplicatio – samostalnik ženskega spola

dejanje, pri katerem postane vernik deležen Kristusove milosti; SODOBNA USTREZNICA: pridružitev

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adplicirati -am dovršni glagol

kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adramitiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adraš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi; adrema novinarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adrenalín -a m (ȋ)
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adrenalín -a m, snov. (ȋ) |hormon|: ~ v krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adrenalín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adreni [ādreni] (adren) pridevnik

ki je v zvezi z jadrom; jadrn

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adrésa -e ž (ẹ̑) star.
1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adresár -ja m (á)
seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adresár -ja m

seznam naslovov

SINONIMI:

knj.izroč. adresna knjiga, knj.izroč. naslovnik

GLEJ ŠE SINONIM: imenik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

adrésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adresírati -am dov.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adrianitiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adriatiski -a -o pridevnik

v antiki ki se nanaša na Adrijo, morje med Grčijo in Sicilijo

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adrogametofór -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad scat. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adsorbènt -ênta m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adsorbírana vôda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adsórpcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adsorpcíjska izotêrma -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad spectatóres -- -- prisl.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adstrát -a m (ȃ)
jezikosl. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adstrát -a m (ȃ) jezikosl. romanski ~ v slovenskem jeziku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adulariscénca -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adúltni líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adúltni stádij -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad us. vet. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adút -a m (ȗ)
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adútinja -e ž (ȗ)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: domača adutinja; glavna adutinja; naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

advékcija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é)
rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

advent

Predlog

adventa samostalnik moškega spola

obdobje štirih tednov pred božičem

dogajanje, prireditve

IZGOVOR: [advènt], rodilnik [advênta]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu pojm. (ȅ é) zadnja nedelja v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

advènt -ênta m

štirje tedni pred božičem

SINONIMI:

adventni čas, predbožični čas

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

advent -a m advent: ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

advent -a samostalnik moškega spola

1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent

2. (Kristusov) prihod na svet

FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adventističen

Predlog

adventistična adventistično pridevnik

IZGOVOR: [adventístičən], ženski spol [adventístična], srednji spol [adventístično]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adventívna organogenéza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adventívni bŕst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adventízem -zma m (ī)
protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa: pripadniki adventizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

adventizem

Predlog

adventizma samostalnik moškega spola

protestantsko versko gibanje, zlasti v Severni Ameriki

IZGOVOR: [adventízəm], rodilnik [adventízma]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

advȇrb -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad vitr. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad vitr. coll. ampl. -- -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad vitr. flav. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ad vitr. nigr. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

advokát -a m (ȃ)
kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

advokatúra -e ž, pojm. (ȗ) odvetništvo: posvetiti se ~i; števn. ~ v prvem nadstropju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ae dvoglasnik

iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk ae; SODOBNA USTREZNICA: ae

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aerácija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeracíjska plást -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aerenhím -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aerírani betón -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aero- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeróbičen -čna -o prid. (ọ̄)
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja; aerobična vadba, vaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeróbna cóna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeróbna telésna aktívnost -e -e -i ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeróbna vôdna plást -e -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeróbna zmogljívost -e -i ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

aeróbni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeróbni procés -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeróbno díhanje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aêrodinámična kŕpljica -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aêrodinámika in áerodinámika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o gibanju plinov in teles v njih:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aerodinámika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aêrofotografíja -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aerogén -a -o prid. (ẹ̑) med.
ki se širi po zraku: aerogeni prenos okužb; aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu

aerogéno

prisl.:

bolezen se širi aerogeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aerolít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeronávtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aeronávtika -e ž

dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku

SINONIMI:

letalstvo, knj.izroč. zrakoplovstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

aeroplánkton -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aerosól -a m (ọ̑)
1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aerosól -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aerosól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aerostát -a m (ȃ)
aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aêrostátika in áerostátika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aêrotáksi in áerotáksi -ja m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ)
manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem; športna letala uporabljajo kot aerotaksije; v prid. rabi: podjetje je uvedlo aerotaksi službo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aêroterapíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ v hribih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aêrovlék in áerovlék in aêro vlék in áero vlék -a m (ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑)
aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afanítska kamnína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afanítska struktúra -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afanítska struktúra -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Afar

Predlog

Afarja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik etnične skupine v Džibutiju in Eritreji

v množini Afarji etnična skupina v Džibutiju in Eritreji

IZGOVOR: [afár], rodilnik [afárja]

BESEDOTVORJE: Afar, Afarka, Afarjev, Afarkin, afarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Afarka

Predlog

Afarke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica etnične skupine v Džibutiju in Eritreji

IZGOVOR: [afárka], rodilnik [afárke]

BESEDOTVORJE: Afarkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afékt -a m (ẹ̑)
zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afekt -a samostalnik moškega spola

zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afektácija -e ž (á)
nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

1.

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

afektíranost -i ž (ȋ)
lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afektíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z afektom 1.

1.1.

1.2.

2.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afêra -e ž (ȇ)
pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afêra -e ž

pozornost vzbujajoča nespodobna zadeva ali dogodek

SINONIMI:

ekspr. aferica, ekspr. istorija, ekspr. storija, neknj. pog. štorija

GLEJ ŠE: dogodek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

afêra-esamostalnik ženskega spola

odmevna javna zadeva, javni dogodek
- afera s čim/kom
- , afera v/na čem, kje
- , afera o čem/kom
- , afera med kom/čim
- , afera zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aferáštvo -a s, pojm. (ȃ) publ. ~ v politiki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

aferéza -e ž (ẹ̑)
jezikosl. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Afganistan

Predlog

Afganistana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Islamska država Afganistan

država v Aziji

IZGOVOR: [afgánistan], rodilnik [afgánistana] in [avgánistan], rodilnik [avgánistana]

BESEDOTVORJE: Afganistanec, Afganistanka, Afganistančev, Afganistankin, afganistanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Afgánistan -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
afgánistanski -a -o (ȃ)
Afgánistanec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Afgánistanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Afgánistančev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afganistanski

Predlog

afganistanska afganistansko pridevnik

IZGOVOR: [afgánistanski] in [avgánistanski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afílni kserofít -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afinitéta -e ž (ẹ̑)
1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afinitéta -e ž

kem. sila, ki veže atome v molekule

SINONIMI:

kem. afinitetna sila

GLEJ ŠE SINONIM: afinost, nagnjenje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

afinitẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afinitétna kromatografíja -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola

1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica

2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afinski -a -o pridevnik

slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji

FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afirmatívna litiskontestácija -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afirmíranje -a s (ȋ)
glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

áfna -e ž (á)
1. pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afna

Predlog

afne samostalnik ženskega spola

pisno znamenje v IT

IZGOVOR: [áfna], rodilnik [áfne]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

áfna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

áfnast pridevnik

1.

ekspresivno

ki vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim, neresnim videzom, vedenjem

1.1

ekspresivno

ki kaže, izraža tako nenaravnost, izumetničenost, neresnost videza, vedenja

2.

pogovorno

ki je v zvezi z opicami

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

aforízem -zma m (ī)
zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforizmi v verzih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

àfótična cóna -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afótična cóna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afótik -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Afričan

Predlog

Afričana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [afričán] in [afričàn], rodilnik [afričána]

BESEDOTVORJE: Afričanov

PRIMERJAJ: afričan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afrik -a samostalnik moškega spola

veter, ki piha z jugozahoda; SODOBNA USTREZNICA: jugozahodnik

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Afrika

Predlog

Afrike samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

celina

IZGOVOR: [áfrika], rodilnik [áfrike]

BESEDOTVORJE: Afričan, Afričanka, Afričanov, Afričankin, afriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Áfrika -e ž, zem. i. (ȃ) |celina|: v ~i
áfriški -a -o (ȃ)
Afričàn -ána in Afričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Afričánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Áfrika -e ž Afrika: v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afrikanizírana čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; v šolah poučujejo v afrikanščini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afriski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Afriko ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: afriški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

áfriška gôrska čebéla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afriški

Predlog

afriška afriško pridevnik

IZGOVOR: [áfriški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afriško-ameriški

Predlog

afriško-ameriška afriško-ameriško pridevnik

afriški in ameriški

IZGOVOR: [áfriško-amêriški]

PRIMERJAJ: afriški, ameriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Afroameričan

Predlog

Afroameričana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

Američan afriškega porekla ali temnopolti Američan

v ameriškem okolju temnopolti Američan

IZGOVOR: [áfroameričán] in [áfroameričàn], rodilnik [áfroameričána]

BESEDOTVORJE: Afroameričanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Afroameričanka

Predlog

Afroameričanke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

Američanka afriškega porekla ali temnopolta Američanka

v ameriškem okolju temnopolta Američanka

IZGOVOR: [áfroameričánka], rodilnik [áfroameričánke]

BESEDOTVORJE: Afroameričankin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Afrodizija -e ž osebno lastno ime Afrodizija: Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afrodizȋjak -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afrokaribski

Predlog

afrokaribska afrokaribsko pridevnik

karibski z afriškimi prvinami

IZGOVOR: [áfrokarípski], ženski spol [áfrokarípska], srednji spol [áfrokarípsko]

PRIMERJAJ: karibski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

áfropòp -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
afriška pop glasba: rad posluša afropop; v prid. rabi: afropop stil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

afrormózija -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.