á1 -- in -ja m (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
od a dalje;
dva a-ja;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á -- kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦ glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
á- prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦ glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a5 vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj;
to so besede, a ne dejanja;
drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel;
postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2:
sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
APodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 a samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [á], rodilnik [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b,
naučíti se od á do ž [čésa, o čem],
od á do ž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a2 člen.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ā3 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
à4 predl. s tož.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a3 veznik1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a4 črka prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a5 glas samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a6 končnica oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik a; SODOBNA USTREZNICA: ...a
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
A -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
A -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost;
asepsa, ateizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a, b, c s abeceda:
lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~uaachenski -a -o [hə] (á)Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~uaalstski -a -o (ȃ)Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Aaltov stòl -ega stôla m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aapa bárje -- -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauuaaravski -a -o (ȃ)Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauuaargavski -a -o (ȃ)Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ab zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abačica -e samostalnik ženskega spola predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~uabadánski -a -o (ȃ)Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abager -a m osebno lastno ime
Abgar:
V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abája samostalnik ženskega spolazlasti v muslimanskem okolju halji podobno vrhnje žensko oblačilo, ki sega do tal in ne zakriva obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. abaya) iz arab. ‘abāya’, iz ‘abā’a ‛dolgo, ohlapno oblačilo’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abakuk -a m osebno lastno ime
Habakuk:
pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abalákovovo sidríšče -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abalónska škóljka -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abalónski bíser -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abat m opat:
poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abba – samostalnik moškega spola biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abbé -ja [abé -êja] m (ẹ̑ ȇ) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀] m (ẹ̑; ə̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abdenago m osebno lastno ime
Abed Nego:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abdicírati -am
dov. in nedov. odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
abdómen -mna tudi -a m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomnu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|abêjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abec -a samostalnik moškega spola ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet;
klicati dijake po abecedi;
urediti po abecedi;
pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo;
č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati;
spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecéda -e
ž ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa,
boríti se z abecédo čésa,
naučíti kóga abecéde čésa,
naučíti se abecéde čésa,
ne obvládati niti abecéde čésa,
ne poznáti niti abecéde čésa,
poznáti abecédo čésa,
seznaníti se z abecédo čésa,
seznánjati kóga z abecédo čésa,
učíti kóga abecéde čésa,
učíti se abecéde čésa,
začéti z abecédo čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecedarium -ria samostalnik moškega spola priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abecedno razvrščanje imen s predimki
Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abel -na m osebno lastno ime
Abel:
Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AbélardPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abélarda samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski filozof in teolog
IZGOVOR: [abelár], rodilnik [abelárja] in [abelára]
BESEDOTVORJE: Abélardov in Abélardev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AbelovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abelova Abelovo pridevnikIZGOVOR: [ábelou̯], ženski spol [ábelova], srednji spol [ábelovo]
ZVEZE: Abelova nagrada, Abelova grupa
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abelski -a -o pridevnik ki se nanaša na Abela; SODOBNA USTREZNICA: Abelov
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~uaberdeenski -a -o (ȋ)Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abesinecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog abesinca samostalnik moškega spolamanj formalno Slovenec v italijansko-abesinski vojni
IZGOVOR: [abesínəc], rodilnik [abesínca]
BESEDOTVORJE: abesinčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abesinskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog abesinska abesinsko pridevnikIZGOVOR: [abesínski]
ZVEZE: abesinska vojna
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AbhazijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abhazije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
neodvisna republika v Gruziji
IZGOVOR: [apházija], rodilnik [apházije]
BESEDOTVORJE: Abhazijec, Abhazijka, Abhazijčev, Abhazijkin, abhazijski tudi abhaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AbhazijecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abhazijca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik etnične skupine v Gruziji
v množini Abhazijci etnična skupina v Gruziji
IZGOVOR: [apházijəc], rodilnik [apházijca]
BESEDOTVORJE: Abhazijec, Abhazijka, Abhazijčev, Abhazijkin, abhazijski tudi abhaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AbhazijkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abhazijke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnica etnične skupine v Gruziji
IZGOVOR: [apházijka], rodilnik [apházijke]
BESEDOTVORJE: Abhazijkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abhazijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog abhazijska abhazijsko tudi abhaški abhaška abhaško pridevnikIZGOVOR: [apházijski] tudi [apháški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~uabidžánski -a -o (ȃ)Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)Abidžánčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abiezer m osebno lastno ime
Abiezer:
Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime
Abigajila:
Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àbiótski -a -o
prid. biol. ki je v zvezi z neživo naravo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
abisál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abisál -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abisálna ravnína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abisálni ekvivalènt -ega -ênta m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abisálni môrski sedimènt -ega -ega -ênta m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abisálni pás -ega pasú m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abisálno mórje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abísopelagiál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abjater -ja m osebno lastno ime
Abjatar:
Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ablácija -e ž (á) 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije // geogr. topljenje ledenika: močna ablacija 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ablacíjska oblíka -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ablacíjski volúmen -ega -mna m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ablaktácija -e ž (á) 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abominatio – samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonènt -ênta m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonêntka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročenaboníranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aboníranec -nca m (ȋ) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2,
naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev // ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališču aboníran -a -o:
aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonmá-jasamostalnik moškega spolaplačano naročilo
- abonma za kaj/koga
- , abonma v čem, kje, kdaj
- , abonma s čim/kom, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonmá -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonmá in ízven
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonmájski sédež -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aborídžin -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aboriginPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog aborigina in aboridžin aboridžina samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]
BESEDOTVORJE: aboriginov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AboriginPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aborigina in Aboridžin Aboridžina samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik ljudstva v Avstraliji
v množini Aborigini/Aboridžini ljudstvo v Avstraliji
IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]
BESEDOTVORJE: Aborigin in Aboridžin, Aboriginka in Aboridžinka, Aboriginov in Aboridžinov, Aboriginkin in Aboridžinkin, aboriginski in aboridžinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AboriginkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aboriginke in Aboridžinka Aboridžinke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnica ljudstva v Avstraliji
IZGOVOR: [aborídžinka], rodilnik [aborídžinke]
BESEDOTVORJE: Aboriginkin in Aboridžinkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu,
priblížati se Ábrahamu,
spoznáti pri Ábrahamu,
sréčati Ábrahama,
srečeváti Ábrahama,
vídeti Ábrahama
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AbrahamovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abrahamova Abrahamovo pridevnikIZGOVOR: [ábrahamou̯], ženski spol [ábrahamova], srednji spol [ábrahamovo]
ZVEZE: Abrahamov/abrahamov sin, Abrahamova/abrahamova hči, Abrahamovo/abrahamovo naročje, Abrahamova/abrahamova leta
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk,
Ábrahamov ród,
Ábrahamov sín,
Ábrahamova hčí,
Ábrahamova léta,
Ábrahamovo naróčje,
kot v Ábrahamovem naróčju
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrakadȃbra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abram -a m osebno lastno ime
Abram:
berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abramov -a prid. 1. Abrahamov:
Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov:
Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrazíja -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrazív -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrazívno zŕno -ega -a s
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrogacíjska klávzula -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ihabrúški -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ABSPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog ABS-a tudi ABS ABS samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
protiblokirni zavorni sistem
IZGOVOR: [ábẹès], rodilnik [ábẹêsa] tudi [ábẹès]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abscísa -e
ž geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ABS-nahŕbtnik -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Absolon -a m osebno lastno ime
Absalom:
Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza
2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolucijon -a m odveza:
nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir;
absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak;
absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar;
absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zrakaabsolútno
prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutio – samostalnik ženskega spola versko dejanje odveze, odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem;
razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútna céna -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútna človékova pravíca -e -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútna dolžína smúčke -e -e -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútna maksimálna temperatúra -e -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútna minimálna temperatúra -e -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútna sódna pristójnost -e -e -i ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútna stárost reliéfa -e -i -- ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútna vlážnost -e -i ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútna zráčna vlága -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútna zráčna vlága -e -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútni dohódek -ega -dka m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútni etanól -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútni máksimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútni mínimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútni módul -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútni rók -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútni transpórt suspénzije -ega -a -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútno níčna civílna sôdba -- -e -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútno predpísana kázen -- -e -zni ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolviran -a -o deležnik versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorbírana vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absórpcija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absórpcija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absórpcija vôde -e -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absórpcija zdravílnih učinkovín -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorpcíjska čŕta -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorpcíjska zmogljívost okólja -e -i -- ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorpcíjski pás -ega pasú m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorpcíjsko tkívo -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinénčni sindróm -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vplive abstrahíran -a -o:
abstrahiran primer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasnoabstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstráktna odškodnína -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstráktni uprávni ákt -ega -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absúrden -dna -o prid.(ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.:
absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absúrdna dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absúrdni premík -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absúrdno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abtašica -e samostalnik ženskega spola predstojnica svetišča, ženskega samostana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~uabukírski -a -o (ȋ)Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime
Abulanarij:
Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abundánca -e ž (ȃ) zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Abundij -a m osebno lastno ime
Abundij:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abúra -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abuvski -a -o pridevnik ki se nanaša na jabolka; SODOBNA USTREZNICA: jabolčni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abvon -a samostalnik moškega spola sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadeži; SODOBNA USTREZNICA: jablana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abvonov -a -o pridevnik ki se nanaša na abvon; SODOBNA USTREZNICA: jablanov FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AbwehrPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abwehra samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
nemška obveščevalna služba v Tretjem rajhu
IZGOVOR: [ábver], rodilnik [ábvera]
BESEDOTVORJE: Abwehrov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AcPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Ac samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [ácə̀], rodilnik [ácə̀] in [ácé], rodilnik [ácé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a cappella -- [akapéla] v prid. rabi (ẹ̑) glasb. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: a cappella skladba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a cappellaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 a cappelle samostalniška zveza ženskega spolazborovsko petje brez instrumentalne spremljave
skladba, vokali brez instrumentalne spremljave
IZGOVOR: [a kapéla], rodilnik [a kapéle]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
accidens – samostalnik moškega spola kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ACE-inhibítor -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aceróla samostalnik ženskega spola1. iz botanike tropsko drevo s temno rožnatimi cvetovi in češnjam podobnimi plodovi; Malpighia glabra 1.1 plod tega drevesa z visoko vsebnostjo vitamina C, zlasti kot prehransko dopolnilo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acêrvul -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat;
topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetátna metóda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetílglukozamín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetílholín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetíl kòencím Á -- -a -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acid -a [êsid-] m (ȇ) 1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka 2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila;
v prid. rabi: acid house;
acid jazz;
acid rock
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ácidobázične lastnósti -ih -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ácidobázični indikátor -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acidofílna rastlína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àcíklični cvét -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àconálna tálna vôda -e -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AconcaguaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aconcague samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
v prenesenem pomenu stena Aconcague
IZGOVOR: [akonkágu̯a], rodilnik [akonkágu̯e]
BESEDOTVORJE: aconcagovski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~iaconcágovski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Acquaviva delle FontiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Acquavive delle Fonti samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [aku̯avíva dele fónti], rodilnik [aku̯avíve dele fónti]
BESEDOTVORJE: acquavivski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acquis communautaire -- --
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AcrePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Acreja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
IZGOVOR: [ákre], rodilnik [ákreja]
BESEDOTVORJE: Acrejčan, Acrejčanka, Acrejčanov, Acrejčankin, acrejski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
actio libera in causa -- -- -- --
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ač zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aček [
]
samostalnik moškega spolasifilis
PRIMERJAJ: jajček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
A. D.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšavaIZGOVOR: [ádé] in [ádə̀]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad acta [adákta] prisl. (ȃ) pravn. k spisom v arhiv: dati spis ad acta;
pren. stvar je ad acta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad acta Frazemi s sestavino ad acta:
bíti ad acta,
dáti kàj ad acta,
správiti kàj ad acta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adagio [adádžo] prisl. (ȃ) glasb., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio adagio -a m
stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adagioPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 adagia samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [adádžo], rodilnik [adádža]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Adalbert -a m osebno lastno ime
Adalbert:
de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adamant -a samostalnik moškega spola najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adamantánski deriváti -ih -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adamantov -a -o pridevnik ki se nanaša na diamant; SODOBNA USTREZNICA: diamanten
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adamaski -a -o pridevnik ki je povezan z mestom Adma ob Mrtvem morju; SODOBNA USTREZNICA: admaški
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AdamičPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Adamiča samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [adámič], rodilnik [adámiča]
BESEDOTVORJE: Adamičev
ZVEZE: bronasta, srebrna, zlata medalja Bojana Adamiča, listina Bojana Adamiča
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Adamičeva ulicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Adamičeve ulice samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [adámičeva úlica], rodilnik [adámičeve úlice]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AdamovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Adamova Adamovo pridevnikIZGOVOR: [ádamou̯], ženski spol [ádamova], srednji spol [ádamovo]
ZVEZE: Adamov/adamov kostum, Adamov/adamov sin, Adamovo/adamovo jabolko, Adamovo/adamovo rebro
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk,
Ádamov ród,
Ádamov sín,
Ádamova déca,
Ádamova žêna,
ádamovo jábolko,
Ádamovo rébro,
bíti Ádamov sín,
bíti v Ádamovem kostímu,
bíti v Ádamovi obléki,
v Ádamovem kostímu,
v Ádamovem kostúmu,
v Ádamovi obléki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptácija -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb;
adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptívna radiácija -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptívni robót -ega -a m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptogén -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec
FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad caps. amylac. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad caps. gelatin. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AddisonPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Addisona samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
britanski zdravnik in znanstvenik
IZGOVOR: [êdison], rodilnik [êdisona]
BESEDOTVORJE: Addisonov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.:
adekvatno se izraziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~iadelájdski -a -o (ȃ)Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adelájdski rubín -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Adelijina deželaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Adelijine dežele samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [adelíjina dežêla], rodilnik [adelíjine dežêle]
BESEDOTVORJE: adelijski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenilát cikláza -- -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenozíndífosfát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenozín dífosfát -- -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenozínmónofosfát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenozín mónofosfát -- -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenozíntrífosfát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenozín trífosfát -- -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenozín trífosfatáza -- -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenozín trífosfát sintáza -- -- -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adépt -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno;
mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adheréntna célična kultúra -e -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adhezíja -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adhezíjska vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adhezíjska vôda -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adhezíjski postópek -ega -pka m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adhezíjsko prèdnapéti betón -- -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad hoc [athók tudi athòk] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija;
v prid. rabi: ad hoc sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad hoc bílaterálna diplomacíja -- -- -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad hoc múltilaterálna diplomacíja -- -- -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adiaforiski -a -o pridevnik ki je povezan z adiaforisti; SODOBNA USTREZNICA: filipistični FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adiaforist -a samostalnik moškega spola pristaš nauka luteranskega teologa Filipa Melanchthona, ki je bil v nebistvenih teoloških vprašanjih blizu katoliškemu nauku, v vprašanju evharistije pa švicarskim reformatorjem; SODOBNA USTREZNICA: filipist
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adíjo medmet [adíjo] 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj,
íti kómu kàj adíjo,
porêči kómu/čému adíjo,
rêči kómu/čému adíjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adȋjo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum;
in tako naprej ad infinitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~iadisabébski -a -o (ẹ̑)Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aditív -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ȃdjektiv -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjektivizácija -e ž (á) jezikosl. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjektivizácija -e
ž jezikosl. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjuvánt -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ádlešiči -ev m mn., zem. i. (ȃ) v ~ihádlešiški -a -o (ȃ)Ádlešičan -a m, preb. i. (ȃ)Ádlešičanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad man. med. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrácija -e ž (á) 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija;
decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica;
sodna, šolska administracija // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrácija -e ž, pojm. (á) pisarniško delo; upravljanje, uprava; števn. funkcionarji ~e |upravnega organa|; zglasiti se v ~i v pisarni; ameriška ~ vlada
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratívna farmacíja -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratívna mêja -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratívna ovíra -e -e ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratívna ovíra -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratívna sánkcija -e -e ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratívna uníja -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratívni rúbež -ega -a m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratívno brême -ega -éna s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratívno mésto -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrátor -ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja // rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator; administrator foruma
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admirál -a m (ȃ) 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske 2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admiralPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog admirala samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [admirál], rodilnik [admirála]
BESEDOTVORJE: admiralov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admirȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admiralitéta -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admirálstvo -a s (ȃ) 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admisíja -e ž, pojm. (ȋ) strojn. |puščanje pare v parno turbino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~uádmontski -a -o (ȃ)Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adnétski apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adnotácija -e ž (á) pravn. vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Adobe IllustratorPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Adobe Illustratorja samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [adóbe ilustrátor], rodilnik [adóbe ilustrátorja]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Adobe InDesignPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Adobe InDesigna samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [adóbe índizájn], rodilnik [adóbe índizájna]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Adobe PhotoshopPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Adobe Photoshopa samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [adóbe fótošôp], rodilnik [adóbe fótošôpa]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adolescènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adoptívni prenòs imúnskih célic -ega -ôsa -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adorácija -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adplicatio – samostalnik ženskega spola dejanje, pri katerem postane vernik deležen Kristusove milosti; SODOBNA USTREZNICA: pridružitev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adplicirati -am dovršni glagol kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adramitiski -a -o pridevnik ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adraš
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adréma -e ž (ẹ̑) seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi;
adrema novinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrenalín -a m (ȋ) 1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu;
tekmovalni adrenalin;
prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina 2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrenalín -a m, snov. (ȋ) |hormon|: ~ v krvi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrenalín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adreni [ādreni]
(adren) pridevnikki je v zvezi z jadrom; jadrn
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrésa -e ž (ẹ̑) star. 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju;
gospodarski adresar;
adresar mesta Ljubljane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adresár -ja
m seznam naslovovSINONIMI:
knj.izroč. adresna knjiga,
knj.izroč. naslovnik
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adresírati -am dov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrianitiski -a -o pridevnik ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Adrianopel m zemljepisno lastno ime
Odrin:
Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Adrian(us) -na m osebno lastno ime
1. Hadrijan:
ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan:
Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adriatiski -a -o pridevnik v antiki ki se nanaša na Adrijo, morje med Grčijo in Sicilijo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrogametofór -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad scat. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsorbènt -ênta m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsorbírana vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsórpcija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsorpcíjska izotêrma -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad spectatóres -- -- prisl.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adstrát -a m (ȃ) jezikosl. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adstrát -a m (ȃ) jezikosl. romanski ~ v slovenskem jeziku
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adulariscénca -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adúltni líst -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adúltni stádij -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad us. vet. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adút -a m (ȗ) 1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut;
imam v rokah še močen adut;
držati, imeti vse adute v rokah // kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút,
bíti močán adút,
držáti vsè adúte v rôkah,
iméti močán adút [v rôkah],
iméti svôje adúte,
iméti vsè adúte v rôkah,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izgubíti zádnji adút,
izigráti svôje adúte,
izkorístiti [vsè] svôje adúte,
[kot] glávni adút,
močán adút,
nàjmočnéjši adút,
potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút,
razkríti [vsè] svôje adúte,
skríti svôje adúte,
skrívati svôje adúte,
uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút,
vréči šè zádnji adút,
zádnji adút,
zaigráti svôje adúte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adútinja -e ž (ȗ) ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: domača adutinja;
glavna adutinja;
naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advékcija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog adventa samostalnik moškega spolaobdobje štirih tednov pred božičem
IZGOVOR: [advènt], rodilnik [advênta]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu pojm. (ȅ é) zadnja nedelja v ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advènt -ênta
m štirje tedni pred božičemSINONIMI:
adventni čas, predbožični čas
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
advent -a m advent:
ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advent -a samostalnik moškega spola1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent
2. (Kristusov) prihod na svet
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventističenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog adventistična adventistično pridevnikIZGOVOR: [adventístičən], ženski spol [adventístična], srednji spol [adventístično]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventívna organogenéza -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventívni bŕst -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventízem -zma m (ī) protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa: pripadniki adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventizemPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog adventizma samostalnik moškega spolaprotestantsko versko gibanje, zlasti v Severni Ameriki
IZGOVOR: [adventízəm], rodilnik [adventízma]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advȇrb -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad vitr. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad vitr. coll. ampl. -- -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad vitr. flav. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad vitr. nigr. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu;
posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advokatúra -e ž, pojm. (ȗ) odvetništvo: posvetiti se ~i; števn. ~ v prvem nadstropju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ae dvoglasnik iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk ae; SODOBNA USTREZNICA: ae
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeracíjska plást -e plastí ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerenhím -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerírani betón -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aero- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróbičen -čna -o prid. (ọ̄) ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja;
aerobična vadba, vaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróbna cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróbna telésna aktívnost -e -e -i ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróbna vôdna plást -e -e plastí ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróbna zmogljívost -e -i ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróbni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróbni procés -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróbno díhanje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aêrodinámična kŕpljica -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aêrodinámika in áerodinámika -e ž (ȇ-á; ȃ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerodinámika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aêrofotografíja -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerogén -a -o prid. (ẹ̑) med. ki se širi po zraku: aerogeni prenos okužb;
aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu aerogéno prisl.:
bolezen se širi aerogeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerolít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeronávtika -e
ž dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
aeroplánkton -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerosól -a m (ọ̑) 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerosól -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerosól -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aêrostátika in áerostátika -e ž (ȇ-á; ȃ-á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aêrotáksi in áerotáksi -ja m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem;
športna letala uporabljajo kot aerotaksije;
v prid. rabi: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aêroterapíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ v hribih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aêrovlék in áerovlék in aêro vlék in áero vlék -a m (ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afanítska kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afanítska struktúra -e -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afanítska struktúra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AfarPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Afarja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik etnične skupine v Džibutiju in Eritreji
v množini Afarji etnična skupina v Džibutiju in Eritreji
IZGOVOR: [afár], rodilnik [afárja]
BESEDOTVORJE: Afar, Afarka, Afarjev, Afarkin, afarski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AfarkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Afarke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnica etnične skupine v Džibutiju in Eritreji
IZGOVOR: [afárka], rodilnik [afárke]
BESEDOTVORJE: Afarkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afékt -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt;
to je rekel, storil v afektu;
silovit afekt;
je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afekt -a samostalnik moškega spola zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija;
igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afêra -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero;
politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afêra -e
ž pozornost vzbujajoča nespodobna zadeva ali dogodek
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
afêra-esamostalnik ženskega spolaodmevna javna zadeva, javni dogodek
- afera s čim/kom
- , afera v/na čem, kje
- , afera o čem/kom
- , afera med kom/čim
- , afera zaradi česa/koga
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aferáštvo -a s, pojm. (ȃ) publ. ~ v politiki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aferéza -e ž (ẹ̑) jezikosl. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afgáni -ja m (ȃ) denarna enota Afganistana: delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AfganistanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Afganistana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Islamska država Afganistan
IZGOVOR: [afgánistan], rodilnik [afgánistana] in [avgánistan], rodilnik [avgánistana]
BESEDOTVORJE: Afganistanec, Afganistanka, Afganistančev, Afganistankin, afganistanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Afgánistan -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~uafgánistanski -a -o (ȃ)Afgánistanec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Afgánistanka -e ž, preb. i. (ȃ)Afgánistančev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afganistanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog afganistanska afganistansko pridevnikIZGOVOR: [afgánistanski] in [avgánistanski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afílni kserofít -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afinitéta -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta;
prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afinitéta -e
ž kem. sila, ki veže atome v molekuleSINONIMI:
kem. afinitetna sila
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
afinitẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afinitétna kromatografíja -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afinski -a -o pridevnik slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afirmatívna litiskontestácija -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afirmíranje -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime;
s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfna -e ž (á) 1. pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna 2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova;
afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afnaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog afne samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [áfna], rodilnik [áfne]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati,
gúncanje áfen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfnast pridevnik1. ekspresivno ki vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim, neresnim videzom, vedenjem 1.1 ekspresivno ki kaže, izraža tako nenaravnost, izumetničenost, neresnost videza, vedenja
2. pogovorno ki je v zvezi z opicami
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aforízem -zma m (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme;
splošno znani aforizmi;
aforizmi o prijateljstvu;
aforizmi v verzih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àfótična cóna -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afótična cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afótik -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AfričanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Afričana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [afričán] in [afričàn], rodilnik [afričána]
BESEDOTVORJE: Afričanov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrik -a samostalnik moškega spola veter, ki piha z jugozahoda; SODOBNA USTREZNICA: jugozahodnik
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AfrikaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Afrike samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [áfrika], rodilnik [áfrike]
BESEDOTVORJE: Afričan, Afričanka, Afričanov, Afričankin, afriški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Áfrika -e ž, zem. i. (ȃ) |celina|: v ~iáfriški -a -o (ȃ)Afričàn -ána in Afričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)Afričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Áfrika -e ž Afrika: v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Afrika -e ž zemljepisno lastno ime
Afrika:
Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrikanizácija -e ž (á) 1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki;
domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike // pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrikanizírana čebéla -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino;
v šolah poučujejo v afrikanščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afriski -a -o pridevnik ki se nanaša na Afriko ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: afriški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfriška gôrska čebéla -e -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afriškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog afriška afriško pridevnikIZGOVOR: [áfriški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afriško-ameriškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog afriško-ameriška afriško-ameriško pridevnikIZGOVOR: [áfriško-amêriški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AfroameričanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Afroameričana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
Američan afriškega porekla ali temnopolti Američan
v ameriškem okolju temnopolti Američan
IZGOVOR: [áfroameričán] in [áfroameričàn], rodilnik [áfroameričána]
BESEDOTVORJE: Afroameričanov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
AfroameričankaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Afroameričanke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
Američanka afriškega porekla ali temnopolta Američanka
v ameriškem okolju temnopolta Američanka
IZGOVOR: [áfroameričánka], rodilnik [áfroameričánke]
BESEDOTVORJE: Afroameričankin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Afrodizija -e ž osebno lastno ime
Afrodizija:
Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrodizȋjak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrokaribskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog afrokaribska afrokaribsko pridevnikkaribski z afriškimi prvinami
IZGOVOR: [áfrokarípski], ženski spol [áfrokarípska], srednji spol [áfrokarípsko]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfropòp -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó) afriška pop glasba: rad posluša afropop;
v prid. rabi: afropop stil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrormózija -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 112849 zadetkov.