vabljív -a -o prid., vabljívejši (ī í)
ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam: vabljiv glas, smeh
// ki s svojimi lastnostmi vzbuja željo
a) iti, priti k njemu: vabljivi kraji / vabljive izložbe; vabljiva senca dreves / vabljivi vonji iz kuhinje
b) iti kam sploh: vabljiv večer; vabljivo sonce
c) spoznati ga, seznaniti se z njim: vabljiv film / vabljiva vsebina
č) dobiti, imeti ga: vabljivi predmeti na stojnicah / vabljive jedi / vabljive ustnice
d) lotiti se ga, začeti ga: vabljiva naloga; vabljiva gledališka vloga; vabljivo delo / za pisatelja vabljiva snov / vabljivi sprehodi v gozdu
e) izkoristiti ga: vabljive cene; vabljiva priložnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

ódrski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oder:
a) odrski prostor; odrska odprtina / odrska razsvetljava, zavesa / odrski delavci / izreden odrski lik; ekspr. odrska mrzlica odrska trema
b) odrski jezik; odrska izreka; delo je končno doživelo odrsko uprizoritev / odrsko delo / odrska literatura, umetnost gledališka / ekspr. odrske deske gledališki oder, gledališče
● 
ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena
♦ 
gled. odrski dekor; odrski horizont; odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; odrska luč luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

mamljív -a -o prid., mamljívejši (ī í)
1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje
2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

mikáven -vna -o prid., mikávnejši (á ā)
privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera
// nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

prezapeljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. preveč zapeljiv, vabljiv: vonj po mesu je bil prezapeljiv, da bi se mu mogel upirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

priljúden -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū)
1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden
// ekspr. prijazen2, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje
2. prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

sirénski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

váben -bna -o prid. (ā)
1. namenjen za vabo: vabne ribice, živali
2. zastar. vabljiv: senčnica z vabno klopco

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Število zadetkov: 8