Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
mamljív -a -o prid., mamljívejši (ī í) 1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača;
mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje 2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj;
misel na to je bila mamljiva mamljívo prisl.:
rože so mamljivo dišale; mamljivo je govoril
mikáven -vna -o prid., mikávnejši (á ā) privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva;
slike so zelo mikavne;
njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera // nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičenmikávno prisl.:
tako živeti ni prav nič mikavno; sam.: na njej je nekaj zelo mikavnega
ódrski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oder:a) odrski prostor;
odrska odprtina / odrska razsvetljava, zavesa / odrski delavci / izreden odrski lik; ekspr. odrska mrzlica odrska tremab) odrski jezik;
odrska izreka;
delo je končno doživelo odrsko uprizoritev / odrsko delo / odrska literatura, umetnost gledališka / ekspr. odrske deske gledališki oder, gledališče
● ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena
♦ gled. odrski dekor; odrski horizont; odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; odrska luč luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odraódrsko prisl.:
odrsko poustvarjati; odrsko privzdignjen govor; odrsko vabljiv tekst; odrsko funkcionalna osvetljenost
prezapeljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. preveč zapeljiv, vabljiv: vonj po mesu je bil prezapeljiv, da bi se mu mogel upirati
priljúden -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū) 1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek;
ta otrok je zelo priljuden // ekspr. prijazen2, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje 2. prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden;
priljudna krčma priljúdno prisl.:
priljudno je kramljal z njimi; priljudno koga povabiti k mizi
sirénski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje
váben -bna -o prid. (ā) 1. namenjen za vabo: vabne ribice, živali 2. zastar. vabljiv: senčnica z vabno klopco vábno prisl.:
skozi okno je vabno sijalo sonce
vabljív -a -o prid., vabljívejši (ī í) ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam: vabljiv glas, smeh // ki s svojimi lastnostmi vzbuja željoa) iti, priti k njemu: vabljivi kraji / vabljive izložbe; vabljiva senca dreves / vabljivi vonji iz kuhinje b) iti kam sploh: vabljiv večer;
vabljivo sonce c) spoznati ga, seznaniti se z njim: vabljiv film / vabljiva vsebina č) dobiti, imeti ga: vabljivi predmeti na stojnicah / vabljive jedi / vabljive ustnice d) lotiti se ga, začeti ga: vabljiva naloga;
vabljiva gledališka vloga;
vabljivo delo / za pisatelja vabljiva snov / vabljivi sprehodi v gozdu e) izkoristiti ga: vabljive cene;
vabljiva priložnost vabljívo prisl.:
vabljivo dišati
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
mamljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ vonj; neobč. ~ cilj vabljiv, privlačen
mamljívost -i ž, pojm. (í)
priljúden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; poud. ~ kraj |prijeten, vabljiv|; biti ~; poud. priljuden do koga biti ~ ~ obiskovalcev |prijazen, ljubezniv|; poud. priljuden z/s kom biti ~ z vsemi |prijazen, ljubezniv|
priljúdnost -i ž, pojm. (ú)
sijáj -a m s -em pojm. (ȃ) ~ draguljev; ~ njenih las; ~ sonca, zvezd svetloba, sij; poud. vabljiv ~ velemestnih izložb |veliko razkošje, razkošnost|
vabljiv -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ glas; vabljiv za koga/kaj za pisatelja ~a snov
vabljívost -i ž, pojm. (í)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
vabljív -a -o
prid.1.
ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam 2.
ki s svojimi lastnostmi vzbuja željo iti, priti k njemu
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá,
bíti na kôncu svetá,
bíti na ónem svétu,
bíti s téga svetá,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
hodíti po svétu z odpŕtimi očmí,
íti [túdi] na kônec svetá,
na célem svétu,
na vsè štíri straní svetá,
nàjstaréjša obŕt [na svétu],
ne bíti s téga svetá,
nôvi svét,
očí [vsèga] svetá,
po célem svétu,
pomágati kómu na svét,
požvížgati se na vès svét,
prijókati na svét,
príti na svét,
privékati na svét,
správiti kóga na óni svét,
správiti kóga na svét,
správiti kóga s svetá,
stàr kot svét,
stári svét,
stréha svetá,
trétji svét,
uglédati lúč svetá,
v béli svét,
za nìč na svétu,
za vès svét,
zaglédati lúč svetá
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vabljìv, -íva, adj. anlockend, einladend, anziehend, Cig., Jan., nk.
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Število zadetkov: 18