vabljív -a -o prid., vabljívejši (ī í) ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam: vabljiv glas, smeh
// ki s svojimi lastnostmi vzbuja željo

1. a) iti, priti k njemu: vabljivi kraji / vabljive izložbe; vabljiva senca dreves / vabljivi vonji iz kuhinje
2. b) iti kam sploh: vabljiv večer; vabljivo sonce
3. c) spoznati ga, seznaniti se z njim: vabljiv film / vabljiva vsebina
4. č) dobiti, imeti ga: vabljivi predmeti na stojnicah / vabljive jedi / vabljive ustnice
5. d) lotiti se ga, začeti ga: vabljiva naloga; vabljiva gledališka vloga; vabljivo delo / za pisatelja vabljiva snov / vabljivi sprehodi v gozdu
6. e) izkoristiti ga: vabljive cene; vabljiva priložnost

vabljívo prisl.: vabljivo dišati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

vzkoprnéti -ím dov., tudi vzkoprnì (ẹ́ í) 

1. 1. ekspr. začutiti, dobiti zelo močno željo po čem: vzkoprneti po sreči
   // zaradi močnega čustva postati nemočen, brezčuten, mrtev: deček ves vzkoprni od vabljive moči zvonjenja
2. 2. star. zelo se zbati, odreveneti (od strahu): ko je zagledal razbitine voza, je vzkoprnel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

pogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. lep, postaven: ženska je še precej pogledna / prikriti preveč pogledne ženske čare privlačne, vabljive

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.