Tiskanje

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo

1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud

1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti

2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga

2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic

2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje

4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh

5. kar se uresničuje

5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo

5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

6. kar je uresničeno z delanjem

6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet

6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek

6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga

7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje

8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek

8.1 Boga oz. božjih oseb

8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti

9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje

10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja

TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

izkušati nedov., F2, exercere, ſe vaditi, rovnati, iṡkuſhati, ṡkuſhati ſe; probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati, hvaliti, preṡhtimati, iṡkuſhati, ṡa dobriga ſpoṡnati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

jedrnìti se tudi jedernìti se -ím se nedov. uriti se, vaditi se: Vu dobrom ſze jedrnijo BRM 1823, 413; naj v-Nedelo vu pobo'sni delaj ſze gyedrnimo KMK 1780, 40; Máli pávok mrežo pleté, vse, ja vse se jederni BJ 1886, 45

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kròtkost -i ž krotkost, ponižnost: Ka eſcſe eſzi ſzlisi krotkoſzt KŠ 1754, 41; Szád Dühá je pa krotkoſzt KŠ 1771, 568; ali zlübéznoſztyov i v-Dühi krotkoſzti KŠ 1771, 498; Ti ſzi Duh práve krotkoſzti BKM 1789, 129; da je lepse na krsztsánszko krotkoszti mirnoszt sze vaditi KOJ 1848, 11; môdroszt, I 'znyé zhájajôcso kortkoszt KAJ 1848, 206; da vu krotkoſzti ktebi priglihnejſi bodem KŠ 1754, 239; váſz po krotkoſzti i miloſztivnoſzti Kriſztuſovoj KŠ 1771, 545; Vkrotkoſzti leipo tiho hodi BKM 1789, 8; Zevſzov poniznoſztyov i krotkoſztyov KŠ 1771, 580

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lepó tudi léipo in lepóu in lipóu prisl. lepo: lepou pomali prekláda TF 1715, 7; greisnike zval, leipo vſze na pokoro SM 1747, 67; ſtere je lepou opominao KM 1796, 109; poszlühsa k-nyemi ponizno i lepo gucsecsega KOJ 1848, 5; Navcsim te lepô szedeti KAJ 1870, 10; V dosztih mesztáj gorice lepô ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; Gde ſzi lipou pocsiném KŠ 1754, 261; ti ſzi eſzi ſzedi lipou KŠ 1771, 747; Gde ſzi lipou pocsiném BKM 1789, 281; czvejtje, Kou rano lipou preczveté SŠ 1796, 11
lèpše lepše: lepse je tebi idti vu 'zitek KŠ 1771, 132; ka je doſzta lepſe Grcski piſzao KŠ 1771, 159; vlepsi réd poſztávleno BRM 1823, II; da je lepse i bougse meszto razbijanya na mirnoszt sze váditi KOJ 1848, 10
nájlèpše najlepše: liki dabi naj lepse i naj jakse vcsino KŠ 1754, 58; Razdili ſze pa naj lepſe na tri tále KŠ 1771, 556

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mèsto predl. z rod. namesto: Ar ſzo od Bogá, meſzto nyega, na tou poſztávleni KŠ 1754, 219; je na meſzto Obrizávanya nasztávleni KŠ 1754, 7a; kaj ſzo ji dúgi vlaſzké meſzto pokrivala dáni KŠ 1771, 512; Meſzto koga bi mogli praviti KŠ 1771, 752; Meſzto Abela je dáo Boug Adami drügoga ſziná KM 1796, 9; je lepse i bougse meszto neszmilnoga razbijanya na mirnoszt sze váditi KAJ 1848, 10; V-táksih országaj gde meszto právdeládnoszti ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; Meszto ládavne oszôb recsi escse sze nucajo eta AIN 1876, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

meštrati [mẹ̑štrati

mẹ̑štram

] nedovršni glagol

uriti, vaditi vojake

PRIMERJAJ: meštrati se, muštrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mírnost -i ž mirnost: da je lepse na krstsánszke krotkoszt i mirnoszt sze váditi KOJ 1848, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mujštràti se -ám se nedov. vaditi se, uriti se: potom pa mirovni ſzád pravicze dá tejm, ki ſze vnyej mujſtrajo KŠ 1771, 695

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

na predlog

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

navaditi dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nèsmìlni -a -o prid. neusmiljen: kázali, da je lepse meszto neszmilnoga razbijanya na krotkoszt sze váditi KOJ 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.-Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče-Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.-Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.-C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.-C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

požgánje -a s požiganje: V te hajt je bilou pri nasz opüsztsivanye, po'sgánye i klánye KOJ 1914, 105; meszto neszmilnoga razbijanya i po'sgánya na krsztsánszko krotkoszt váditi KOJ 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

razbìjanje -a s razbijanje, uničevanje: szo Magyarom kázali, da je lepse i bougse meszto neszmilnoga razbijanya na krotkoszt sze váditi KOJ 1848, 10; ino nyim osztro prepoveda razbianye KOJ 1848, 41; Pa mlájsi domá z-szvojim razbijanyom KOJ 1845, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

skušati se nedov., F11, batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati; certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati, ṡkuſhati, prepirati; colluctari, s'enim ſe metati, tezhi, ſe ẛa junaſhtvu ṡkuſhati; concertare, vadlati, ſe s'enim ṡkuſhati, ſhtritati; decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati, boyovati; deluctari, s'enim ſe metati, ſhtritati, ẛa junaſhtvu ṡkuſhati; digladiari, ſe fehtati, s'mezhom ſe ṡkuſhati; exercere, ſe vaditi, rovnati, iṡkuſhati, ṡkuſhati ſe; morbi crisis, ſodba zheṡ boléṡan, kadar ſe natura s'boleṡanjo ṡkuſha; palaestricus, -ci, tá kateri ſe s'enim mèzhe, ali ṡkuſha ṡa junaṡhtvu; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tẹlováditi, -vȃdim, vb. impf. = telo vaditi, turnen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

umetati [umẹ̄tati umẹ̄tam] nedovršni glagol

uriti se, vaditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

umetovati [umetováti umetȗjem] nedovršni glagol

razmišljati
vaditi, uriti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

váditi 1., vȃdim, vb. impf. 1) üben; v. koga česa, v čem; — v. se, sich üben; vajen, gewohnt; nisem tega vajen, daran bin ich nicht gewöhnt; — 2) locken, ködern, V.-Cig.; — einladen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

váditi 2., vȃdim, vb. impf. 1) anzeigen, verklagen, ogr.-C.; — 2) öffentlich sagen, bekennen: cerkva vadi, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

váditi 3., vȃdim, vb. impf. herausnehmen, Prip.-Mik.; v. na svetlo, ans Licht ziehen, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vadíti 4., -ím, vb. impf., Cig., Jan., pogl. 2. voditi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vaditi [váditi vȃdim] nedovršni glagol

privajati, navajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vaditi glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vaditi nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vaditi glag. nedov. ♦ P: 8 (TC 1575, DJ 1575, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

váditi se, vȃdim se, vb. impf. zanken, streiten, Habd.-Mik., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

váditi se -im se nedov. privajati se: da je lepse na mirnoszt sze váditi KOJ 1848, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vaditi se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vaditi se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vaditi se glag. nedov. ♦ P: 10 (TA 1566, DJ 1575, JPo 1578, DB 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vájati 1., -am, vb. impf. = 1. vaditi, ogr.-M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vàjati -am nedov. vaditi, uriti: Nemecz ga je naj ráj vu igri vajao KOJ 1848, 72
vàjati se -am se vaditi se, uriti se: szo deczi ráj cserno kameno tábliczo küpile, naj sze vu piszanyi vajajo KOJ 1845, 15; escse szo sze i mlájsi na passi v-kataniji vajali KOJ 1848, 49
vàjani -a -o izurjen: vu oro'sji prav vajanih szoldákov nasztávi cserni sereg KOJ 1848, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vodíti 2., -ím, vb. impf. räuchern, selchen, Mur., Št., Kor.-Cig., C., Mik.; vojeno meso, Št.; moko v., das Mehl rösten, ("vaditi") Guts.; v. proso, der Hirse mit erhitzten Steinen einen bessern Geruch geben, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.