Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
stanovánje -a s (ȃ) 1. prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto: imeti, dobiti, kupiti, prodajati stanovanje;
opremiti, pobeliti stanovanje;
preseliti se v novo stanovanje;
otroci tekajo po stanovanju;
majhno, prostorno stanovanje;
mrzlo, sončno stanovanje;
stanovanje v bloku;
lastnik, najemnik stanovanja / dvosobno, troinpolsobno stanovanje; kletno, podstrešno stanovanje; lastniško, najemniško stanovanje; solidarnostno stanovanje zgrajeno s sredstvi za solidarnostno gradnjo stanovanj / varovano ali oskrbovano stanovanje ki ima oskrbnika za 24-urno pomoč stanovalcu / navedite stanovanje kraj in ulico, kjer stanujete2. dom, bivališče: za stanovanje mu je namenil majhno sobo na podstrešju / vzeti na stanovanje; imeti koga na stanovanju
♦ arhit. orientirati stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin stanovanja glede na strani neba; pravn. naturalno stanovanje nekdaj ki nadomešča del plače
únprofórjevec -vca m (ȗ-ọ̑) na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini od 1992 do 1995
pripadnik mednarodnih mirovnih sil UNPROFOR: unproforjevci so skrbeli za varovano območje
Število zadetkov: 2