Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

húliti se -im se nedov. (ú ū)
pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo
// ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči

izgíniti -em in zgíniti -em dov. (í ȋ)
1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen: nekatere barve na sliki so izginile; madež še ni čisto izginil / voda s poplavljenega območja je izginila / znaki bolezni so izginili / pastirske koče so izginile pod snegom
// s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: letalo izgine v daljavi, za oblaki; izginiti v množici, med drevjem / ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči / ekspr. izginila sta v vežo (hitro) vstopila; sonce je izginilo za goro je zašlo / pot je izginila v grmovju
2. prenehati biti, obstajati: napetost je kmalu izginila; nesoglasja med njimi so izginila / razlike v gledanju so izginile / ekspr. moramo zmagati, ali pa bomo izginili z zemeljskega površja
// z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji bodo kmalu izginili / jadrnice so izginile iz pomorskega prometa
3. nav. ekspr. zapustiti prostor, kraj, navadno naskrivaj: fant se je sprl in izginil; izginil je iz hiše, ne da bi ga kdo opazil; izginiti brez besede, sledu; izginiti kot duh, kot kafra; izginil je, kot bi se bil v zemljo udrl nenadoma, nepričakovano / izginiti z doma / kot ukaz: izgini; da mi pri priči izgineš
4. nav. 3. os., evfem. biti ukraden, vzet: iz trgovine je izginila velika količina blaga; v zadnjem času je izginilo več avtomobilov / kam je izginil moj svinčnik kdo ga je vzel; kam sem ga založil
5. zastar. miniti, preteči: medtem je izginilo nekaj dni
● ekspr. vsa kri mu je izginila z obraza prebledel je; ekspr. meso je kar izginilo v njihovih želodcih hlastno, v hipu so ga pojedli; ekspr. omagal je in izginil pod vodo se je potopil, utonil; prim. izginul

naslánjati -am nedov. (ā)
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado, komolce na mizo; pren. mesto naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo

naslánjati se

biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:

naslanjati se z rokami na mizo

naslanjati se na ograjo, steno

/ na enem koncu se ključnica naslanja na prsnico

nav. ekspr.,

s prislovnim določilom

biti v prostorsko neposrednem stiku s čim:

jezero se na severu naslanja na hribe

zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje

/ ti prostori se naslanjajo na vežo

biti, nahajati se na kakem območju, navadno na večji površini: mesto se naslanja na južno stran hriba

publ.,

s prislovnim določilom

biti odvisen:

njegove sedanje pesmi se naslanjajo na ljudskega duha

optimizem se naslanja na povečanje izvoza

gradnja tovarne se naslanja na velike potrebe trga

/ naslanjati se na zgodovinske vire

publ.,

navadno v zvezi z na

imeti, dobivati pomoč, podporo:

ta stranka se naslanja na delavce

/ naslanjati se na lastne sile

●

ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival

♦

jezikosl. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj v govoru se povezujejo z njimi v naglasno enoto, celoto

naslanjáje

star.:

naslanjaje se na brata, je prišepal do doma

naslanjajóč

-a -e:

spal je, naslanjajoč glavo na mizo

naslanjajoč se na te dokaze, je zavrnil vse očitke

odsôpsti -sôpem dov., odsópel in odsôpel odsôpla (ó)
sopeč oditi: pritekel je do hiše in nato odsopel v vežo / ekspr. ladja je odsopla iz zaliva odplula

odsôpsti se

prenehati sopsti:

ko se je odsopla, je mirno spregovorila

tekel je, da se še dolgo ni mogel odsopsti

/ ustavil se je in sedel, da bi se malo odsopel

ovóhati -am dov. (ọ̑)
1. vohajoč se približati na več mestih: pes je pritekel k njemu in ga ovohal; živali sta se ovohali
2. zaznati, ugotoviti z vohom: ovohal je duh po acetonu / vse je otipal in ovohal poduhal / ko je stopil v vežo, je ovohal pečenko zavohal, zaduhal
3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do česa: ovohali so ga in zaprli / ti ljudje vse ovohajo izvohajo
// s prikritim opazovanjem ugotoviti mnenje, mišljenje drugega: možje so najprej ovohali drug drugega, nato pa začeli govoriti
● ekspr. čete so včeraj prvič ovohale smodnik se bojevale

ovóhan

-a -o:

ovohane kosti

potískati1 -am nedov. (í)
1. s prislovnim določilom s sunki spravljati
a) na drugo mesto, v drug položaj: potiskati ročico na levo in desno; potiskati šivanko skozi blago; potiskati naprej, navzgor; pogosto si je potiskal klobuk nazaj / srčna mišica potiska kri v žile; črpalka potiska vodo po ceveh
b) z določenega mesta, položaja: potiskati koga s klopi
c) kam sploh: potiskati slamo v slamoreznico; začela ga je obzirno potiskati v vežo
2. s sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: ena lokomotiva vleče, druga potiska; potiskati voziček / potiskati pred seboj
3. delati, povzročati, da kaj spremeni položaj: potiskati jezikovno mejo proti jugu; sonce potiska meglo v dolino / sovražnika potiskajo čez reko
4. nav. ekspr., v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potiskali so ga v to, sam tega ne bi storil / s tem so domačine potiskali v revščino; to jih je potiskalo v mezdno razmerje
● publ. potiskati koga v kot, v ozadje dajati, pripisovati komu majhno pomembnost, vrednost; ekspr. stvar so trdovratno potiskali nazaj ovirali, zavirali; ekspr. grenko sedanjost so potiskali stran niso hoteli misliti nanjo

potiskáje

odpiral je vrata, potiskaje jih s komolcem

potiskajóč

-a -e:

hodil je počasi, potiskajoč pred seboj voziček

potískan

-a -o:

knjiž. biti potiskan v revščino in izrinjen iz družbe

prebégniti -em dov., tudi prebegníte; tudi prebegníla (ẹ́ ẹ̑)
1. z begom priti drugam, v drug kraj: iz zapora je prebegnil domov / prebegniti v sosednjo državo / prebegniti čez mejo ilegalno oditi v tujino / zaradi sporov je prebegnil na drugo stran prešel, prestopil
2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: obraz mu je prebegnil ironičen nasmeh; mračna senca je prebegnila njegovo čelo / spomin so mu prebegnile grenke misli
3. knjiž., ekspr. miniti: mlada leta so hitro prebegnila
● knjiž., ekspr. hitro je prebegnila vežo stekla po njej; knjiž., ekspr. z očmi je prebegnil od enega do drugega pogledal zdaj enega zdaj drugega

predprážen -žna -o prid. (ȃ)
ki je, se nahaja pred pragom: s predpražne plošče je stopil v vežo

predvêžen -žna -o prid. (ȇ)
ki je, se nahaja pred vežo: predvežne stopnice

prikrevljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti s težkimi, nerodnimi koraki: počasi je prikrevljala v vežo / komaj je prikrevljal domov prišel

prirentáčiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. priti z grobim, zadirčnim govorjenjem, izražajoč jezo, nezadovoljstvo: slišal ga je, ko je prirentačil v vežo / kmalu je prirentačil za nami, češ da ne bo več nosil

prislúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, od kod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce
// nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba
2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč
3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo
// upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila

prišárati -am dov. (ā ȃ) nar. dolenjsko
1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo
2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo

prištorkljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti z nerodnimi, okornimi koraki: prištorkljal je v vežo v svojih težkih škornjih; prištorkljati po stopnicah / berač je vstal in prištorkljal k mizi prišel

smoleníca -e ž (í)
star. smolnata bakla: smolenice so razsvetljevale vežo; prižgati smolenice

stopníca -e ž (í)
1. vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v različnih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol: počasi je stopal s stopnice na stopnico; prestopal je po dve stopnici; ozka, visoka stopnica; stati na prvi stopnici vagona; stopnica pri vozu
// mn. skupek takih ploskev: stopnice vodijo na podstrešje, v klet; srečala sta se na stopnicah; iti po stopnicah; pasti po stopnicah; kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice; položne, strme stopnice; kletne stopnice / polžaste stopnice / iti po obokanih stopnicah po stopnišču
// kar je temu podobno: voda je izlizala v skalo stopnice / med vežo in sobo je stopnica / ravnina se končuje z visoko stopnico / knjiž. zaradi lažje obdelave so na pobočju naredili stopnice terase
2. knjiž. stopnja, etapa: to je samo ena stopnica k višjemu cilju; to je bila prva stopnica do uresničitve njegovih sanj / doseči najvišjo stopnico razvoja
● knjiž. narediti komu roparske stopnice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; publ. stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra zmagati
♦ arhit. dvoramne stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti; enoramne stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti; samonosne stopnice; teh. premične ali tekoče stopnice ki delujejo na principu tekočega traku

tlakováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti

tlakován

-a -o:

trg je tlakovan

z mozaikom tlakovana cerkev

tonalíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tonalit: gozd na tonalitni podlagi / tlakovati vežo s tonalitnimi kockami

vêža -e stil. -é ž (é)
prehoden prostor v poslopju za vhodnimi vrati: stopiti v vežo; mračna, obokana veža; veža in stopnišče / zakleniti vežo vežna vrata / hotelska, kolodvorska veža hotelska, kolodvorska avla
● star. božja veža svetišče, cerkev; mrliška veža prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru
♦ etn. vhodni prostor z ognjiščem v belokranjski hiši

vêžen in véžen -žna -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na vežo: vežni tlak / vežna vrata

zaklobuštráti -ám dov. (á ȃ) ekspr.
1. (govorno, miselno) zamešati, pomešati: vse si zaklobuštrala
2. počasi, okorno iti, stopiti: ko je zaklobuštral v vežo, je prižgala luč

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

vêža -e ž

prehodni prostor v poslopju za vhodnimi vrati

SINONIMI:

zastar. lopa, nar. priklet, nar. žlak

GLEJ ŠE SINONIM: avla
GLEJ ŠE: cerkev

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

izgíniti -em in zgíniti -em dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.

kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.

navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.

navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.

v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.

navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

zanêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj z določenim namenom premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.

kdo/kaj navadno nehote preusmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.

knjižno pogovorno, čustvenostno kaj prevladati koga/kaj
Jeza ga je zanesla, pa jo je udaril.

kdo/kaj preusmeriti kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
Pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog.

kdo/kaj prevladati koga/kaj
Lepota in divjina sta potnike zanesli.

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Kostelski slovar