véda1 -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost se deli na vede, vede pa na discipline;
veda, ki proučuje, raziskuje staranje, se imenuje gerontologija;
metode, odkritja kake vede;
matematika, fizika in druge vede / družbene, naravoslovne vede; jezikoslovje, pravo in druge duhovne vede katerih predmeti so rezultati človekovega duhovnega ustvarjanja; botanika je empirična, logika pa teoretična veda; geološka, literarna, navtična, pravna, zdravniška veda; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture; publ. etnologija, zgodovina in druge nacionalne vede pomembne za uveljavljanje, zavedanje posameznega naroda; šola za politične vede; tehnične, uporabne vede; heraldika, numizmatika in druge pomožne zgodovinske vede // navadno s prilastkom celota spoznanj te dejavnosti: proučevati, študirati literarno vedo; teorija politične vede 2. zastar. znanje: imeti obsežno vedo;
človek velike vede 3. zastar. veščina, spretnost: izuriti se v orožju in drugih vedah
véda2 -e ž (ẹ̑)
nav. mn. vsaka od štirih najstarejših knjig brahmanizma: brati vede; jezik ved
geologíja -e ž (ȋ)
veda o nastanku, razvoju in sestavi zemlje: osnovni pojmi geologije / v geologiji ima nezadostno
♦ geol. dinamična geologija veda o spremembah notranje zemeljske zgradbe in površine; historična geologija veda o zemeljski zgodovini; stratigrafija
mehánika -e ž (á) 1. veda o gibanju in mirovanju teles ter o silah, ki to povzročajo: vpliv mehanike na filozofijo 17. in 18. stoletja;
zakoni mehanike / mehanika tal geomehanika; mehanika tekočin hidromehanika
♦ astron. nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles; fiz. kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, atomih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; mehanika togih teles 2. v zvezi fina, precizna mehanika dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav; finomehanika: delavnica fine, precizne mehanike;
telefonski aparati, električni števci in drugi izdelki fine mehanike 3. publ., s prilastkom zakonitost, določenost: splošna mehanika revolucije;
v njegovem uporništvu je nekaj, kar zanikuje tesnobno mehaniko sodobnega sveta 4. mehanizem: priprava z zastarelo mehaniko 5. glasb. mehanizem pri glasbilu, ki omogoča igranje: mehanika pri klarinetu se je pokvarila / angleška mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun s posebnim sistemom vzvodov; dunajska mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun neposredno; klavirska mehanika
práktičen -čna -o prid., práktičnejši (á) 1. nanašajoč se na prakso: izkoriščati kaj v praktične namene;
praktični pomen poskusov;
praktična uporaba zakonov;
izdelati praktična navodila za učitelje / praktična dejavnost učencev; praktično in teoretično znanje // stvaren, predmeten: postavili so si nekaj praktičnih ciljev, nalog; hvalili so vsak njegov praktični dosežek / praktične koristi njegovega delovanja so majhne; praktično življenje je čisto nekaj drugega dejansko, vsakdanje2. pri katerem kdo z opravljanjem določenih del, nalog uporabi, preizkusi kako znanje, vedenje: praktični in teoretični del izpita;
praktični potek letenja;
praktične vaje / pog. opravil je več ur praktične vožnje praktičnega pouka vožnje// ki je namenjen za neposredno uporabo kakega znanja, vedenja: praktični priročnik za navigacijo; praktični dvojezični slovarji / praktična veda uporabna3. ki v veliki meri ustreza svojemu namenu: preprost in praktičen stroj;
ta rešitev ni edina možna, je pa praktična;
praktična oblačila;
praktično pohištvo / dal jim je nekaj praktičnih nasvetov koristnih, uporabnih; ta obleka ni praktična za službo // ki se uporablja v vsakdanjem življenju: praktični predmeti; kupiti komu kako praktično stvar / praktično darilo 4. ki daje prednost temu, kar prinaša stvarne, predmetne koristi: praktičen človek je;
ženske so po naravi bolj praktične 5. iznajdljiv, spreten: praktičen fant;
obrtnik je zelo praktičen;
praktična gospodinja
♦ filoz. praktični um po Kantu človekova moralna dejavnost; jezikosl. praktična stilistika veda o čim bolj ustrezajočih in priporočljivih zlasti jezikovnih značilnostih navadno neumetnostnih besedil; šol. praktični pouk učni predmet, pri katerem se učenci z opravljanjem določenih del, nalog, navadno v šolskih delavnicah, strokovno izobražujejopráktično
prislov od praktičen: praktično dokazati trditev; praktično so se lotili naloge; praktično oblečen moški; praktično vzgojeno dekle
// v členkovni rabi izraža rahlo omejitev: naloga je praktično že opravljena; praktično sem vam že vse povedal
// v členkovni rabi poudarja trditev: tako ravnanje praktično samo škoduje; beg iz zapora je praktično nemogoč; nimajo praktično nobene možnosti za rešitev; sam.: za rojstni dan mu je kupila nekaj praktičnega
stilístika -e ž (í)
1. lit. veda o značilnostih in primernosti izraznih in oblikovnih sredstev literarnega jezikovnega izražanja: ukvarjati se s stilistiko; poetika in stilistika
2. jezikosl. veda o stilnih značilnostih besedil: vaje iz stilistike / praktična stilistika veda o čim bolj ustrezajočih in priporočljivih zlasti jezikovnih značilnostih navadno neumetnostnih besedil
tehnologíja -e ž (ȋ)
1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo
2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja
// skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija / genska tehnologija spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; jezikovne tehnologije računalniška orodja za samodejno obdelovanje jezikovnih podatkov; veda o tem
// publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije
arhitektúra -e ž (ȗ)
1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo
// v zvezi krajinska arhitektura veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture / področje arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma
2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt
3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe
ekonomíja -e ž (ȋ) 1. veda o gospodarstvu: predava, študira ekonomijo;
inženir ekonomije // pog. ekonomska fakulteta: končal je ekonomijo // proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: baza ekonomije; povezanost med nacionalnimi ekonomijami držav / siva ekonomija ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov2. ekonomičnost, gospodarnost: tu je bil združen princip prostorske ekonomije z okusom;
skrajna ekonomija sil / zanj je značilna sistematičnost in ekonomija izraza zgoščenost, jedrnatost3. v socializmu veliko kmetijsko družbeno posestvo: hodi delat na ekonomijo;
načrtna ureditev ekonomije // posestvo nekmetijske organizacije: tovarna ima svojo ekonomijo; šolska ekonomija
♦ filoz. ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi
meteorologíja -e ž (ȋ)
veda, ki proučuje ozračje, vremenoslovje: študirati meteorologijo; strokovnjak za meteorologijo
♦ meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena
ortopedíja -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal: razvoj ortopedije / ortopedija zob in čeljusti veda o uravnavanju zob in čeljusti
2. pog. ortopedski oddelek v bolnišnici: predstojnik ortopedije / leži na ortopediji
paleografíja -e ž (ȋ)
veda o starih pisavah: diplomatika in paleografija / glasbena paleografija veda o starih notnih pisavah
paleontologíja -e ž (ȋ)
veda o izumrlih organizmih: dognanja paleontologije / izpit iz paleontologije
♦ jezikosl. lingvistična paleontologija veda, ki se ukvarja z raziskovanjem stare kulture in civilizacije na osnovi jezikovnih elementov
anatomíja -e ž (ȋ)
veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije
// zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov
filologíja -e ž (ȋ)
veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov: slovanska filologija / klasična filologija
// veda, ki proučuje pisane spomenike, zlasti z jezikovnega in kulturnozgodovinskega stališča: raziskave na področju filologije
filozofíja -e ž (ȋ)
1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija
♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva
// s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija
2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo
3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo
4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti
5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo:
láživéda -e ž (ȃ-ẹ́)
ekspr. kar je le po videzu, na zunaj veda: veda in laživeda
literáren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na literatura 1, 2:a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi;
pisatelj goji različne literarne oblike;
filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge;
lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino c) velika literarna vrednost dela 2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira // knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren // publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren
● knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji
♦ gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija literárno prisl.:
literarno delovati; literarno obdelati snov; ta stavek zveni nekoliko literarno; biti literarno izobražen; literarno pisani spomini na pesnika
mogóčen -čna -o prid., mogóčnejši (ọ́ ọ̄) nav. ekspr. 1. ki ima veliko oblast, moč: bal se je zameriti mogočnemu gospodarju;
ima mogočne prijatelje;
mogočni uradniki;
bil je tako mogočen, da se ga je vse balo;
mogočen kakor bog zelo// ki vsebuje, izraža veliko oblast, moč: mogočni zakoni; dobro mu je bilo pod njegovim mogočnim varstvom / matematika je postala mogočna veda / mogočna usoda; ljubezen je mogočno čustvo 2. ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradia) velike razsežnosti: na hribu je stal mogočen grad;
mogočen hrast;
mogočna gora, tovarna / dvignil je mogočno pest; ima mogočno postavo / mogočen dim, požar / priredili so mu mogočen sprejem b) velikega števila: mogočna družina rastlin;
opazoval je mogočno množico pred seboj;
zbral je mogočno vojsko c) velike čutne zaznavnosti: zadonel je mogočen glas;
povsod se je razlegal njegov mogočni smeh / mogočna luč, svetloba č) velike pomembnosti, kakovosti: to je bil zanje mogočen dan;
mogočna prispodoba o hrastu // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: lice mu je zažarelo v mogočnem ponosu; napraviti mogočen vtis na vse; mogočna strast
● ekspr. ima mogočno roko je zelo vpliven; knjiž. dal jim je še mogočnejše orožje hujšemogóčno prisl.:
iz sklede se je mogočno kadilo; v daljavi se je mogočno oglašal lev; mogočno sedeti na prestolu; na hribu je mogočno stal grad; sam.: mogočni zatira šibkejšega
astronómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
♦ astron. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled
2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
demográfski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na demografijo: demografski podatki; demografska študija / demografska veda
2. nanašajoč se na sestavo, rast prebivalstva: demografski proces; demografske razmere, spremembe; demografska struktura krajevne skupnosti / publ. demografska eksplozija velika in hitra (po)množitev prebivalstva
drevésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na drevo ali drevje: drevesni vrhovi so se pripogibali v vetru; drevesna krona, krošnja, skorja; drevesna duplina; drevesno deblo / drevesni lišaj; drevesne gobe; drevesne bolezni / drevesna kirurgija veda o sanaciji poškodovanih dreves / drevesne sadike; zasaditi hitro rastoče drevesne vrste
♦ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zool. drevesne kače
eksákten -tna -o prid., eksáktnejši (ȃ) 1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti;
eksaktna znanost;
eksaktno pravilo;
eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda 2. natančen, točen1:
eksaktna doslednost;
njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna;
eksaktno izražanje, mišljenje eksáktno prisl.:
eksaktno dokazati, povedati
formálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na formo:a) formalna dovršenost umetniškega dela;
formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja b) formalna pomanjkljivost predloga;
nima formalne pravice, da bi o tem odločal;
formalno priznanje države c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen 2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk;
z njimi je imel le formalne stike;
opraviti formalne obveznosti;
formalno povabilo / formalna vljudnost 3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke;
formalna demokracija, enakost;
formalna politična svoboda
♦ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; pravn. formalno pravo pravna pravila, s katerimi se oblikujejo, utrjujejo in pravno varujejo pravila materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šoleformálno prisl.:
delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe
intêren -rna -o prid. (ȇ) 1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije;
na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / interna seja tajna, zaprta; interna zabava 2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec nekdaj učenec, ki stanuje v internatu svoje šole4. ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne
♦ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod nekdaj internatintêrno prisl.:
problem bodo reševali interno
intêrni -a -o sam.:
med. žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega
kamerálen -lna -o prid. (ȃ)
zgod., v 17. in 18. stoletju nanašajoč se na deželo ali državo: kameralni dohodki; kameralna posest, uprava / kameralna veda kameralistika
kuratíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zdravljenje: kurativni preparati / kurativno delovanje zdravila zdravilno / preventivna in kurativna skrb za družino
♦ med. kurativna medicina veda o zdravljenju
kvánten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvant: kvantna fizika / kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, atomih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; kvantna teorija teorija o osnovnih delcih, atomih, molekulah in izmenjavanju energije med njimi; kvantno število število, ki določa energijo atoma, molekule
nebésen -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina;
nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani
♦ astron. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih telesnebésno prisl.:
nebesno modra barva svetlo modra
obogatévati -am nedov. (ẹ́) bogateti: obogatevati pri trgovanju / zgodovinska veda obogateva z novimi podatki
patolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patologe ali patologijo: patološka preiskava, raziskava / patološki oddelek v bolnišnici / patološka anatomija; patološka fiziologija veda o življenjskih procesih pri bolezenskih ali nenormalnih življenjskih pogojih organizma// bolezenski: patološki pojavi; patološko stanje bolnika se slabša / pri pesniku je opaziti patološka nagnjenja
primerjálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda;
rezultati primerjalnih raziskav;
primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov
♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; jezikosl. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikovprimerjálno prisl.:
stvar je treba gledati primerjalno; sam.:, pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost
sistemátika -e ž (á) urejenost, načrtnost, premišljenost: v delu se kaže precejšnja sistematika;
znanstvena sistematika / sistematika stila
♦ biol. veda, ki se ukvarja z opisom, poimenovanjem in razvrščanjem rastlin, živali v sistematske kategorije
speciálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme;
specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota 2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila;
generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina 3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo;
opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje 4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna
♦ metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabispeciálno prisl.:
specialno se ukvarja s francoščino
téksten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na tekst: tekstni popravki / tekstna primerjava / tekstno in slikovno gradivo
♦ lit. tekstna kritika raziskovanje besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo; veda o takem raziskovanju; šol. tekstna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva
življenjeslôven -vna -o prid. (ȏ) zastar. biološki: življenjeslovni vidiki / življenjeslovna veda
aeronávtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:
aksiomátika -e ž (á)
knjiž. sistem aksiomov: aksiomatika matematike
♦ mat. Evklidova aksiomatika elementarne geometrije
// veda o aksiomih:
arhitektónika -e ž (ọ́)
umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe
// veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike
astronómičen -čna -o prid. (ọ́) zastar. astronomski: astronomična veda
avtomátika -e ž (á)
teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo
// veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko
bajeslôvje -a s (ȏ) bajke v celoti; mitologija: pesnik je zajemal iz bajeslovja / grško, slovansko bajeslovje // veda o tem:
bibliografíja -e ž (ȋ)
po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 2013 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu
// veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo
bíopolítika -e ž (ȋ-í)
upravljanje različnih področij človeškega življenja in razpolaganje z življenjem celih populacij: biopolitika in posledice globalizacije
// veda o tem: študij biopolitike; bioetika in biopolitika
demografíja -e ž (ȋ)
statistično proučevanje sestava, rasti prebivalstva: podatki za demografijo
// veda o tem: razprava s področja demografije; inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo
demonologíja -e ž (ȋ)
verovanje nekaterih ljudstev v demone: animizem in demonologija
// veda o tem:
držáva -e ž (ȃ)
1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast: država je ohranila samostojnost; predstavljati, ustanoviti, voditi državo; publ. obravnavali so vprašanja, ki zanimajo obe državi; agrarna, industrijska država; kontinentalna, pomorska država; kapitalistična, socialistična država; latinskoameriške države; nevtralna država; pripadnik, šef države; zveza držav; veda o državi; koeksistenca med državami z različnimi družbenimi ureditvami / pravna država v kateri delovanje državnih organov temelji na zakonih in ustavi / knjiž. aliirane države; federativna, zvezna država; neuvrščene ali nevezane države ki niso vključene v politične ali vojaške bloke; pren. država mravelj
// ozemlje, ki pripada tej skupnosti: prepotoval je že skoraj vse evropske države; vest se je hitro razširila po vsej državi; majhna, velika država
2. politična sila, ki predstavlja, vodi, upravlja to skupnost: vloga države v življenju družbe; ločitev Cerkve od države; absolutistična, demokratična država / Osvobodilna fronta je postala država v državi
// pog. državni aparat: država je razpisala koncesijo za mesta v domovih za starostnike; država ga štipendira
♦ polit. država politična organizacija, ki zahteva in uveljavlja monopol zakonitega družbenega prisiljevanja na določenem ozemlju; odmiranje države proces, v katerem država izgublja značilnosti politične sile nad družbo; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto
eléktroenergétika -e ž (ẹ̑-ẹ́)
proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo: napredek elektroenergetike
// veda o tem: strokovnjak za elektroenergetiko
genealogíja -e ž (ȋ)
izvor, razvoj rodu: dognati pisateljevo genealogijo; pren. genealogija spoznavne teorije
// veda o tem, rodoslovje:
gozdárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in izkoriščanjem gozdov: pomen gozdarstva v gospodarstvu; dohodki iz gozdarstva / oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo
// veda o tem: študira gozdarstvo; inštitut za gozdarstvo in lesarstvo
grádbeništvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem: v kmetijstvu in gradbeništvu so dosegli lepe uspehe / v tehniki gradbeništva so precej pred nami
// veda o gradnji, zidanju: študirati gradbeništvo; fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
grafologíja -e ž (ȋ)
proučevanje, ugotavljanje človekovega značaja iz njegove pisave: ukvarja se z grafologijo
// veda o tem:
gramátika -e ž (á) 1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko;
gramatika angleškega, slovenskega jezika;
pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko // veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice
♦ jezikosl. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu // tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne
hagiografíja -e ž (ȋ)
življenjepis svetnika, svetnikov: brati hagiografije
// veda o življenju svetnikov: dobro je podkovan v hagiografiji
ikonografíja -e ž (ȋ)
um. oblikovne in vsebinske sestavine likovnega dela: po svoji ikonografiji so te slike še romanske / ta prizor je znan v krščanski ikonografiji
// veda o tem:
informátika -e ž (á)
rač. obravnavanje podatkov, informacij z računalniki: organizirati informatiko v tehniki
// veda o tem:
jeklárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla ali jeklenih izdelkov: dosežki v jeklarstvu
// veda o tem: predavati jeklarstvo
kompozícija -e ž (í) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame;
kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe // nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij;
klavirska kompozicija // veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji 3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij;
stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami;
končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah 4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila;
lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak
komunikolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na komunikologe ali komunikologijo: komunikološka stroka, veda, znanost; rezultati komunikoloških raziskav
leksikografíja -e ž (ȋ)
pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov: problemi slovenske leksikografije
// veda o tem:
livárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z ulivanjem kovinskih izdelkov: uporaba kremenčevega peska v livarstvu
// veda o tem ulivanju:
magnetízem -zma m (ī)
1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja
♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma
// veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma
2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem
metalurgíja -e ž (ȋ)
industrija pridobivanja in predelovanja kovin: zaposleni so bili v glavnih centrih metalurgije; metalurgija jekla, svinca / barvasta metalurgija metalurgija barvastih kovin; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma
// veda o tem: študira metalurgijo; je inženir metalurgije
mitologíja -e ž (ȋ)
bajke v celoti, bajeslovje: pisatelj je zajemal snov iz mitologije / antična, germanska mitologija
// veda o tem: razvoj mitologije
mnemotéhnika -e ž (ẹ́)
tehnika pomnjenja, zapomnitve: uriti se v mnemotehniki
// veda o tej: ukvarjati se z mnemotehniko
navigácija -e ž (á)
1. določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: ukvarjati se z navigacijo; pripomočki, sredstva za navigacijo / navigacija v kanalu je težka / kopenska navigacija na kopnem; vesoljska navigacija
// veda o tem: razvoj navigacije / astronomska navigacija
// sistem satelitov, postaj in elektronskih pripomočkov, ki omogoča določanje položaja vozil in njihovo vodenje v določeni smeri: avtomobilska, cestna navigacija; vgrajena navigacija elektronski pripomočki za navigacijo v vozilu; uporaba navigacije; sateliti so opremljeni z atomskimi urami, ki so ključnega pomena za navigacijo / satelitska navigacija; sistem navigacije
2. iskanje in izbira določene funkcije v menijih elektronskih naprav: navigacija po meniju; uporabljati miško za enostavno navigacijo po spletnih straneh
návtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem, pomorstvo: razvoj navtike
// veda o tem:
néonatologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
preprečevanje, razpoznavanje in zdravljenje bolezni pri novorojenčkih: sodoben inkubator je nadomestil dotrajanega v službi za neonatologijo; ultrazvočna diagnostika v neonatologiji
// veda o tem: izbrana poglavja iz neonatologije
névrolingvístika -e ž (ẹ̑-í)
jezikosl. jezikoslovje, ki proučuje možganske procese, ki vodijo razumevanje, tvorbo in znanje jezika: nevrolingvistika je razmeroma mlada veda, ki združuje več področij znanosti
numizmátika -e ž (á)
zbiranje kovinskega in papirnatega denarja: ukvarjati se z numizmatiko
// veda o novcih: strokovnjak za numizmatiko; heraldika in numizmatika
♦ num. moderna numizmatika ki proučuje novce novejšega časa
pétrokemíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
industrija pridobivanja organskih spojin iz nafte: hiter razvoj petrokemije / izdelki petrokemije
// veda o tem: je inženir petrokemije
polítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na politiko: boriti se za politične cilje;
njegova politična dejavnost;
politična manifestacija;
publ. izvajati politični pritisk / on je ugledna politična osebnost / politična neodvisnost države; politična razdelitev sveta / politični emigrant; politična organizacija; politično gibanje / politična izobrazba; fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo; politična znanost / politični žargon / politične vesti / napisati več političnih pamfletov / politični biro v nekaterih komunističnih partijah izvršilni organ centralnega komiteja; politični delegat med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 borec, ki nadomešča političnega komisarja v nižjih vojaških enotah; (politični) komisar med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti / politični program program politične stranke, ki določa njene cilje in sredstva za njihovo uresničenje; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih; politična stranka organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa
● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko
♦ geogr. politična karta karta, ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbipolítično prisl.:
politično delovati; politično polemičen članek; biti politično zanesljiv
poljedélstvo -a s (ẹ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin: razvoj poljedelstva; dohodek iz poljedelstva; poljedelstvo in živinoreja / mehanizirati poljedelstvo; preživljati se s poljedelstvom / namakalno, žitno poljedelstvo
♦ agr. ekstenzivno ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine, intenzivno poljedelstvo ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; zgod. motično poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s primitivnim ročnim orodjem, zlasti z motiko; orno poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s plugom
// veda o taki gospodarski dejavnosti: študirati poljedelstvo
pomôrstvo -a s (ō) 1. dejavnost, ki je v zvezi s plovbo po morju in izkoriščanjem morskega bogastva: delati v pomorstvu;
ukvarjati se s pomorstvom / slovensko izrazje za pomorstvo 2. dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem; navtika: razvoj pomorstva;
imeti prakso v pomorstvu // veda o tem: razprava iz pomorstva 3. ladjevje: potniška ladja argentinskega pomorstva
poslôvništvo -a s (ȏ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s posli in poslovanjem: podpirati poslovništvo; menedžment in poslovništvo
// veda o tem: profesor ekonomije in poslovništva / fakulteta za mednarodno poslovništvo
právo -a s (ȃ) 1. pravila, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil: reformirati pravo;
zgodovina prava / cerkveno pravo // veda o tem: študirati pravo; razvoj prava / pog. vpisati se na pravo pravno fakulteto
♦ pravn. avtorsko pravo ki ureja pravice avtorjev; civilno pravo ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; dedno, delovno, finančno pravo; kazensko pravo pravna pravila, ki obsegajo kazensko materialno, kazensko procesno pravo ter pravo izvrševanja kazenskih sankcij; lastninsko pravo; materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; mednarodno pravo ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; menično pravo; naravno pravo; obče pravo; običajno pravo nezapisano pravo, ki temelji na ustaljeni rabi in pravnem prepričanju o njegovi obveznosti; osebno pravo ki ureja osebnostne pravice fizičnih in pravnih oseb; pomorsko pravo ki ureja pravna razmerja v pomorstvu; procesno pravo; rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; upravno pravo; rel. božje pravo pravila, izražena zlasti v desetih božjih zapovedih; soc. materinsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po materi; zgod. gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki2. zastar. pravica: braniti svoje pravo;
spoštovati naravna prava človeka
pravopís -a m (ȋ)
pravila o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen, o deljenju: poznati, spremeniti, upoštevati pravopis / po pravopisu bi morala biti tu vejica
// veda o tem: ukvarjati se s pravopisom; razvoj pravopisa
// knjiga s temi pravili: kupiti pravopis; v pravopisu so zapisani tudi naglasi in navodila za izgovor
pravoréčje -a s (ẹ̑)
pravila, ki določajo in predpisujejo glasove in naglas knjižnega jezika: naglašati besede po pravorečju
// veda o tem: razvoj pravorečja
prázgodovína -e ž (ȃ-í)
obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega ni pisanih virov: najdbe iz prazgodovine / prazgodovina človeštva
// veda o tem: zanimati se za prazgodovino
♦ arheol. obdobje prazgodovinskih dob
rastlínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem območju; jezikosl. rastlinsko ime ime rastline; usnj. rastlinsko strojilo
rodoslôvje -a s (ȏ) izvor, razvoj rodu; genealogija: raziskovati rodoslovje koga // veda o tem: dognanja rodoslovja
rudárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem rud, premoga: razvoj rudarstva
// veda o tem: študirati rudarstvo / inženir rudarstva / profesor za tehnično rudarstvo
sedánjosten -tna -o [tudi sədanjostən] prid. (ā)
knjiž. nanašajoč se na sedanjost: etnografija kot sedanjostna veda / zgodovinska in sedanjostna vrednost spomenikov sedanja
sinonímika -e ž (í)
jezikosl. sinonimni izrazi, sinonimi: bogastvo sinonimike
// veda o sinonimih: ukvarjati se s sinonimiko
sinóptičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sinopsis: na voljo je imel le sinoptični tekst in ne cele drame / podal je sinoptične slike o velikih plantažah
♦ meteor. sinoptična karta karta, ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena; sinoptična vremenska napoved napoved za različne kraje hkrati; rel. sinoptični evangeliji prvi trije evangeliji, ki so si podobni po snovi, razvrstitvi dogodkovsinóptično prisl.:
to je prikazano sinoptično
slovaropísje -a s (ȋ)
pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev: ukvarjati se s slovaropisjem
// veda o tem:
slôvnica -e ž (ȏ)
sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov: učiti se, znati slovnico; slovnica nemškega, slovenskega jezika; pouk slovnice
// veda o tem: ukvarjati se s slovnico / primerjalna slovnica slovanskih jezikov / slovnica za šesti razred učbenik slovnice
♦ jezikosl. normativna slovnica ki določa, katera jezikovna sredstva, možnosti se smejo, morajo uporabljati v določenem knjižnem jeziku; opisna slovnica ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; zgodovinska slovnica ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika
sociografíja -e ž (ȋ)
soc. opisovanje družbenih pojavov: ukvarjati se s sociografijo
// veda o tem: strokovnjak za sociografijo
sociometríja -e ž (ȋ)
soc. metoda za količinsko ugotavljanje odnosov med osebami v majhnih skupinah: uporabljati sociometrijo
// veda o takih odnosih: odnos med sociometrijo in psihologijo
stavbárstvo -a s (ȃ)
1. umetnost oblikovanja prostora: razvoj sodobnega stavbarstva; kiparstvo, slikarstvo in stavbarstvo
// veda o tem: predavati stavbarstvo
2. skupek arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: antično, baročno stavbarstvo / kozolec je značilen za slovensko ljudsko stavbarstvo
strategíja -e ž (ȋ)
1. postopki, načini načrtovanja in vodenja velikih vojaških operacij, vojne: uporabiti strategijo bliskovite vojne; bojevati se po pravilih strategije in taktike / vojaška strategija
// veda o tem: velik napredek strategije; osnovni pojmi iz strategije
2. publ., navadno s prilastkom postopki, načini za dosego kakega cilja: razkrili so njihovo strategijo; razvojna strategija; strategija miru; strategija ekonomskega pritiska / izbral je primerno, slabo strategijo za uresničitev svojih načrtov; strategija v trgovini
♦ šah. črni je bil neizkušen v strategiji; voj. globalna, jedrska, pomorska, zračna strategija; strategija partizanskega bojevanja
strôjništvo in strójništvo -a s (ȏ; ọ̑)
dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem, vzdrževanjem strojev, strojnih naprav: dosežki v strojništvu / kmetijsko, rudarsko strojništvo
// veda o tej dejavnosti: študirati strojništvo / fakulteta za strojništvo
táktika -e ž (á)
1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram; spremeniti taktiko v napadu; v obrambi uporabljati posebno taktiko; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika
♦ voj. taktika partizanskega bojevanja
// veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo; načela, pravila taktike
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov; izgubiti igro zaradi napačne taktike; odkriti nasprotnikovo taktiko; uporabljati različne taktike; ženska taktika; taktika zavlačevanja; taktika v politiki; taktika in strategija delavskega gibanja
● ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja
téhnika -e ž (ẹ́)
1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike
// veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto
2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji
3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika
4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko
♦ glasb. komponirati v dvanajsttonski tehniki; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; um. fresko tehnika
5. pog., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika
toponímika -e ž (í) jezikosl. celota toponimov določenega območja: proučevati toponimiko dežele // veda o toponimih; toponomastika: ukvarjati se s toponimiko
urbanízem -zma m (ī)
dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, urejanjem naselij: problemi s področja urbanizma; svet, zavod za urbanizem; napake, uspehi v urbanizmu / trgovinski, turistični urbanizem
// veda o tej dejavnosti: študirati urbanizem; katedra za urbanizem
● knjiž. občudovati moderni urbanizem glavne ulice urejenost
varílstvo -a [tudi variu̯stvo] s (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja z varjenjem: razvoj varilstva
// veda o tej dejavnosti: inženir varilstva
zgodovína -e ž (í)
1. celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem: njihova zgodovina je težka, zapletena; narodi s pomembno zgodovino; o zgodovini cerkve poroča samostanski kronist; gibalo, tek zgodovine; materialistično pojmovanje zgodovine / človeška, osebna zgodovina; geološka zgodovina zemlje; kitajska, slovenska, svetovna zgodovina; krajevna zgodovina; zgodovina filma, glasbe, tehnike / napisati zgodovino rodu / Zgodovina slovenskega naroda
2. obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega so pisani viri: položaj našega naroda skozi zgodovino; v zgodovini človeštva, zemlje se je zgodilo veliko katastrof; novejša, starejša zgodovina; zgodovina in prazgodovina / obdobje zgodovine
// veda o tem: viri za zgodovino / duhovna, gospodarska, kulturna, politična, umetnostna zgodovina; literarna zgodovina; primerjalna zgodovina ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov; splošna zgodovina / uradna zgodovina / predavati zgodovino; ocena iz zgodovine / pog. kupiti zgodovino za peti razred učbenik zgodovine
● vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. bil je mož, ki je delal zgodovino odločujoče posegal vanjo; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. priti v zgodovino postati zgodovinsko pomemben; ekspr. on je živa zgodovina domačega kraja vse pozna, ve; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu; ekspr. to je še zavito v temo zgodovine še ni pojasnjeno, raziskano
zgodovinopísje -a s (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem del, knjig o zgodovini: dosežki slovenskega zgodovinopisja / literarno, politično, umetnostno zgodovinopisje
// veda o tem:
železárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo surovega železa: razvoj železarstva; uporaba energije v železarstvu
// veda o tem: strokovnjak za železarstvo
afrikanístika -e ž (í)
veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov:
ágrobiologíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije
ágrokemíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije
agronomíja -e ž (ȋ)
veda o kmetijstvu in poljedelstvu: inženir agronomije
aitiologija tudi ajtiologíja -e [ajtijologíja] ž (ȋ) veda o vzrokih pojavov; etiologija: aitiologija običajev
akcentologíja -e ž (ȋ)
veda o akcentu, naglasoslovje:
albanístika -e ž (í)
veda o albanskem jeziku in književnosti: razvoj albanistike
algébra tudi álgebra -e ž (ẹ̑; ȃ)
veda o računanju s črkami ali kakimi drugimi znaki: razvoj algebre / danes je na urniku algebra namesto geometrije; učbenik algebre
alkimíja -e ž (ȋ)
v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo
// knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
alpinízem -zma m (ī) veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma // alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik
amerikanístika -e ž (í)
veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi: revija za anglistiko in amerikanistiko
ampelografíja -e ž (ȋ)
veda, ki proučuje vrste vinskih trt: posvetiti se študiju ampelografije
andragógika -e ž (ọ́)
veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih: predavanja temeljijo na izsledkih andragogike; ustanovili so katedro za andragogiko
anesteziologíja -e ž (ȋ) med.
veda, ki se ukvarja z anestezijo in vzdrževanjem življenjskih funkcij med operacijo: metode anesteziologije; odločila se je za specializacijo iz anesteziologije
angiologíja -e ž (ȋ)
veda o žilah in žilnih boleznih: ves čas sledi novostim v angiologiji / oddelek za kardiologijo in angiologijo
anglístika -e ž (í)
veda o angleškem jeziku in književnosti: revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze oddelka za to vedo
ántropobiologíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih:
ántropogeografíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo:
antropologíja -e ž (ȋ)
veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije
ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl.
veda o lastnih imenih ljudi: z antroponomastiko se ukvarjajo pomembni jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi
apologétika -e ž (ẹ́)
veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko; pren. apologetika kapitalističnega sistema
arborístika -e ž (í)
veda, ki se ukvarja s proučevanjem, gojenjem in ohranjanjem dreves v urbanem okolju: načela sodobne arboristike / študij arboristike
aritmétika -e ž (ẹ́)
veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju
asiriologíja -e ž (ȋ)
veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev:
ástrofízika -e ž (ȃ-í)
veda o fizikalnih lastnostih nebesnih teles:
astronávtika -e ž (á)
veda o poletih v vesolje: dosežki astronavtike
atómika -e ž (ọ́)
veda o atomih: naša doba je doba atomike; strokovnjak za atomiko
aviátika -e ž (á)
veda o letenju z letali, letalstvo:
bakteriologíja -e ž (ȋ)
veda o bakterijah: sodobna bakteriologija
balístika -e ž (í)
veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika
balkanístika -e ž (í)
veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov:
balkanologíja -e ž (ȋ)
veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov: strokovnjak za balkanologijo
balneologíja -e ž (ȋ)
veda o zdravilnih vodah ali zdravilnem blatu:
baltístika -e ž (í)
veda o baltskih jezikih in književnostih: naloge baltistike
biblicístika -e ž (í)
veda o Bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko
bíodinámika -e ž (ȋ-á)
veda o silah v organizmih in naravi sploh: članek o biodinamiki; biodinamika in sadjarstvo
bíoétika -e ž (ȋ-ẹ́)
veda, ki sistematično proučuje moralna načela zdravstva in ved o življenju: smernice v bioetiki; zakon o bioetiki; odbor za bioetiko
bíofízika -e ž (ȋ-í)
veda o fizikalnih procesih v organizmih:
bíogeografíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o geografski razširjenosti organizmov:
bíoinformátika -e ž (ȋ-á)
veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo: razvoj kadrov na področju bioinformatike; spoznanja bioinformatike uporabljajo v farmacevtskih družbah, industriji in zdravstvu / laboratorij za bioinformatiko
bíokemíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o kemični sestavi in procesih v organizmih: dosežki sodobne biokemije
bíokibernétika -e ž (ȋ-ẹ́)
veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo z inženirsko-tehnološkimi postopki: zanimala ga je povezava biologije in biokibernetike
bíoklimatologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o vplivu podnebja na organizme:
biologíja -e ž (ȋ)
veda o življenju organizmov: razvoj biologije; celična, molekularna biologija; biologija človeka, morja / profesor biologije
bíomedicína -e ž (ȋ-ȋ)
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: končuje doktorski študij biomedicine; etična vprašanja raziskav v biomedicini; biomedicina in biotehnologija
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: evropska konvencija o biomedicini; dosežki moderne biomedicine in genetskega inženiringa / laboratorijska biomedicina
biónika -e ž (ọ́)
veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko
bíotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́)
veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika
bíotipologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov:
bizantinístika -e ž (í)
veda o bizantinski zgodovini in kulturi: zastopniki bizantinistike
bizantologíja -e ž (ȋ)
veda o bizantinski zgodovini in kulturi: razvoj bizantologije
bogoslôvje -a s (ȏ)
1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje
2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje
bohemístika -e ž (í)
veda o češkem jeziku in književnosti: bohemistika in slovenistika
bolgarístika -e ž (í)
veda o bolgarskem jeziku in književnosti: strokovnjak za bolgaristiko
botánika -e ž (á)
veda o rastlinah: dognanja v botaniki / tretjo uro je na urniku botanika
citologíja -e ž (ȋ)
veda o zgradbi in delovanju celic:
daktiloskopíja -e ž (ȋ)
veda o kožnem reliefu prstov, dlani in stopal: razvoj daktiloskopije
// pravn. primerjanje prstnih odtisov za ugotovitev istovetnosti: izslediti krivca s pomočjo daktiloskopije; enoprstna daktiloskopija
defektologíja -e ž (ȋ)
veda o vzgoji in izobraževanju ljudi s posebnimi potrebami: študirati defektologijo; strokovnjak za defektologijo
dermatologíja -e ž (ȋ)
veda o koži in kožnih boleznih: profesor dermatologije; novosti, spoznanja v dermatologiji / estetska, laserska dermatologija / klinika, oddelek za dermatologijo
dêrmatovenerologíja -e ž (ȇ-ȋ)
veda o kožnih in spolnih boleznih: specializirati se za dermatovenerologijo
diabetologíja -e ž (ȋ)
veda o sladkorni bolezni: na srečanju so govorili o novostih s področja diabetologije; strategija razvoja diabetologije / pediatrična diabetologija
dialektologíja -e ž (ȋ)
veda o dialektih, narečjeslovje: ukvarjati se z dialektologijo; slovenska dialektologija
didáktika -e ž (á)
veda o poučevanju: zahteve moderne didaktike; posebna, splošna didaktika
dietologíja -e ž (ȋ) veda o posebni, predpisani prehrani za določene kategorije ljudi, med. dietetika: ugotovitve sodobne dietologije
diplomátika -e ž (á)
veda o srednjeveških listinah:
državoslôvje -a s (ȏ)
veda o državi: posvetovanje strokovnjakov s področja državoslovja in prava
dušeslôvje -a s (ȏ) veda, ki raziskuje človeško duševnost; psihologija: bil je strokovnjak v dušeslovju;
eksperimentalno, sodobno dušeslovje
egiptologíja -e ž (ȋ)
veda o stari egiptovski zgodovini, kulturi in jeziku: sekcija za egiptologijo
ekologíja -e ž (ȋ)
1. varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: ukvarjati se z ekologijo; problemi ekologije; naložbe, vlaganje v ekologijo; skrb za ekologijo; strokovnjak za ekologijo; energetika, turizem in ekologija / ekologija v gospodinjstvu, gradbeništvu / center, inštitut, zavod za ekologijo
2. veda o odnosu organizmov do okolja: osnove ekologije; rastlinska, živalska ekologija / pomen gozda v ekologiji pokrajine
ekonometríja -e ž (ȋ)
veda o uporabi matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: osnove ekonometrije; učbenik ekonometrije; študije o ekonometriji / fakulteta za ekonometrijo / teoretična, uporabna ekonometrija
// uporaba takih metod v ekonomskih raziskavah: makroekonomisti ekonometrijo uporabljajo dnevno / ekonometrija kot temeljna raziskovalna metoda
ekonómika -e ž (ọ́) 1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: vloga države pri razvoju družbene ekonomike;
pomanjkljivosti, spremembe v naši ekonomiki / zakonitosti kapitalistične, socialistične ekonomike // proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: razvijati ekonomiko; nacionalna ekonomika; povezati ekonomiko dežele z mesti / ukvarja se z ekonomiko podjetja 2. veda o organizaciji gospodarstva in zakonitostih njegovega razvoja: predava ekonomiko proizvodnje;
ekonomika gozdarstva, kmetijstva / Inštitut za ekonomiko 3. ekonomičnost, gospodarnost: problemi organizacije in ekonomike dela;
razprava o ekonomiki gospodarjenja v industriji / ekonomika izraznih sredstev zgoščenost, jedrnatost
eléktrika -e ž (ẹ̑) 1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju: elektrika poganja stroje;
elektrika ga je stresla, ubila;
ogrevati z elektriko / oblak, poln elektrike / pog.: poravnati račun za elektriko porabljeno električno energijo; odklopili so mu elektriko prekinili dovod električnega toka / publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno razsvetljavo; pren., ekspr. ozračje je bilo med razpravo nabito z elektriko 2. napeljava, ki omogoča dobavo električne energije: kraj nima niti vodovoda niti elektrike;
elektriko so napeljali do zadnje hribovske vasi 3. fiz. elektrina: negativna, pozitivna elektrika;
statična elektrika;
torna elektrika 4. veda o pojavih, ki jih povzročajo naelektreni delci v gibanju ali mirovanju: razvoj elektrike v zadnjem stoletju
eléktrodinámika -e ž (ẹ̑-á)
veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih: zakoni elektrodinamike
eléktrokemíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o odnosih med električnimi in kemičnimi pojavi: razvoj elektrokemije / poglavje iz elektrokemije
eléktromagnétika -e ž (ẹ̑-ẹ́)
veda o elektromagnetnih poljih:
elektrónika -e ž (ọ́) 1. veda o električnem prevajanju v vakuumu, plinih in polprevodnikih ter o praktični uporabi teh pojavov: razvoj elektronike;
uveljavljanje elektronike v industriji / mednarodni kongres elektronike; industrija za elektromehaniko, telekomunikacije in elektroniko 2. ed. elektronski elementi, ki krmilijo napravo: tekmovalcu je zatajila elektronika in tekmeca sta švignila mimo njega;
avtomobilska elektronika;
vgrajena elektronika / krmilna elektronika // skupina naprav, sestavljenih iz elektronskih elementov: prodaja elektronike se povečuje; proizvajalci zabavne elektronike; sejem elektronike / trgovina z elektroniko 3. glasb. žarg. glasba, ustvarjena z elektronskimi glasbili ali drugimi elektronskimi napravami; elektronska glasba: v klubu so vrteli etno elektroniko;
plesna elektronika
eléktrostátika -e ž (ẹ̑-á)
veda o mirujočih elektrinah, o stalnih električnih poljih: elektrostatika in elektrodinamika
eléktrotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́)
veda o uporabi električne energije v tehnične namene: študira elektrotehniko; fakulteta za elektrotehniko / inženir elektrotehnike
// tehnika, ki izkorišča izsledke te vede: pomen elektrotehnike za celotno gospodarstvo
entomologíja -e ž (ȋ)
veda o žuželkah: ukvarjati se z entomologijo; kmetijska, medicinska entomologija
epidemiologíja -e ž (ȋ)
veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij: inštitut za epidemiologijo / epidemiologija škrlatinke
epigráfika -e ž (á)
veda o epigrafih, zlasti antičnih in orientalskih: rimska epigrafika
ergonomíja -e ž (ȋ)
veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev: pri načrtovanju novih strojev upoštevati ergonomijo
etimologíja -e ž (ȋ)
jezikosl. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo
// razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
etiologíja -e ž (ȋ)
veda o vzrokih pojavov: etiologija kriminala / etiologija alkoholizma; prispevek k etiologiji meningitisa, raka / etiologija običajev / etiologija raka še ni znana vzroki, vzročnost
etnografíja -e ž (ȋ)
veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje: problem spada v etnografijo
étnokoreologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o ljudskih plesih: študij etnokoreologije; etnomuzikologija in etnokoreologija
etnologíja -e ž (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje: razvoj etnologije
étnomuzikologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje: razmerje med etnomuzikologijo in muzikologijo
etologíja -e ž (ȋ)
veda o navadah, vedenju živali: strokovnjak za etologijo
farmacíja -e ž (ȋ)
veda o zdravilih, zlasti o njihovem izdelovanju in pripravljanju: razvoj farmacije / predavatelj farmacije / magister farmacije kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo / pog. vpisal se je na farmacijo na fakulteto ali oddelek za to vedo
favnístika -e ž (í)
veda o favni: razprava s področja favnistike
fenologíja -e ž (ȋ)
veda, ki proučuje periodičnost življenjskih pojavov pri rastlinah in živalih v zvezi s klimatskimi spremembami: razprava s področja fenologije
filmologíja -e ž (ȋ)
veda o filmski umetnosti:
fítocenologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o rastlinskih združbah:
fítofarmacíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o proizvodnji pripravkov, izdelkov za zdravljenje rastlin, preprečevanje njihovih bolezni ali njihovo varovanje pred škodljivci: varstvo rastlin s fitofarmacijo; aplikativna fitofarmacija
fítogeografíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o geografski razširjenosti rastlin:
fítopatologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o rastlinskih boleznih: parkovna fitopatologija
fítosociologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o rastlinskih združbah:
fiziatríja -e ž (ȋ)
veda o poškodbah, obolenjih gibalnega sistema telesa in o njihovem zdravljenju: po končanem študiju medicine se je odločila za specializacijo iz fiziatrije; ortopedija in fiziatrija
fízika -e ž (í)
1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / šol. žarg. kupiti fiziko učbenik fizike
2. do 1848 drugi letnik filozofije:
fiziologíja -e ž (ȋ)
veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe
florístika -e ž (í)
1. veda o flori: članki s področja floristike / strokovnjak za floristiko
2. umetniško oblikovanje s cvetjem: včeraj je bilo šesto državno prvenstvo v floristiki
folklorístika -e ž (í)
veda o folklori: skrbeti za razvoj folkloristike
fonétika -e ž (ẹ́)
jezikosl. veda o tvorjenju in značilnostih glasov: eksperimentalna, fiziološka fonetika / laboratorij za fonetiko / izpit iz angleške fonetike angleškega glasoslovja
forénzika -e ž (ẹ́)
veda, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršnikoli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravo izvedenskega mnenja: policisti morajo poznati forenziko, da sledi ustrezno zavarujejo
fótokemíja -e ž (ọ̑-ȋ)
veda o vplivu sevanja na kemične presnove:
francístika -e ž (í)
veda o francoskem jeziku in književnosti: študenti francistike / oddelek za francistiko
ftiziologíja -e ž (ȋ)
veda o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju: pomen Kochovega odkritja v ftiziologiji
fundamentálka -e ž (ȃ)
veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: predavanje iz fundamentalke
futurologíja -e ž (ȋ)
veda, ki proučuje prihodnji razvoj človeštva, možnosti življenja v prihodnosti: ukvarjati se s futurologijo; razvoj futurologije
gástroenterologíja -e ž (ȃ-ȋ) med.
veda o prebavnih organih in njihovih boleznih: specialist za gastroenterologijo / klinični oddelek za gastroenterologijo
genétika -e ž (ẹ́)
veda o dedovanju lastnosti organizmov: rastlinska genetika; razvoj genetike
genómika -e ž (ọ́)
veda, ki proučuje genome organizmov: genomika bo omogočila oblikovanje zdravil za individualne paciente; primerjalna genomika; genomika živali
géobotánika -e ž (ẹ̑-á) veda o geografski razširjenosti rastlin; fitogeografija
geodezíja -e ž (ȋ)
veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart
géodinámika -e ž (ẹ̑-á)
veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju: meteorologija in geodinamika
géofízika -e ž (ẹ̑-í)
veda o fizikalnih lastnostih zemlje: razvoj geofizike
geografíja -e ž (ȋ)
veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije
♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija
géokemíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o kemični sestavi zemeljske skorje: geofizika in geokemija
géomehánika -e ž (ẹ̑-á)
veda o lastnostih tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom:
geometríja -e ž (ȋ)
veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije
// knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim
♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; pravn. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank
géomorfologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o oblikah zemeljske površine in njenih spremembah: geomorfologija, geofizika in oceanografija
géotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́)
veda, ki proučuje tla kot osnovo za gradnjo objektov:
germanístika -e ž (í)
veda o germanskih jezikih in književnostih ali o nemškem jeziku in književnosti: napisal je mnogo del iz germanistike / diplomirati iz germanistike in romanistike
gerontologíja -e ž (ȋ)
veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje: razvoj gerontologije
ginekologíja -e ž (ȋ)
veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov: razvoj ginekologije; diagnostika v ginekologiji; porodništvo in ginekologija / ambulantna ginekologija; specialistka ginekologije / bolnišnica, kolegij, oddelek za ginekologijo
glaciologíja -e ž (ȋ)
veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti:
grboslôvje -a s (ȏ) veda o grbih; heraldika: zakonitosti grboslovja
hebraístika -e ž (í)
veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko
hematologíja -e ž (ȋ)
veda o krvi in krvnih boleznih: klinična, laboratorijska onkologija; strokovnjak s področja hematologije; biokemija, onkologija in hematologija / oddelek za hematologijo
heráldika -e ž (á)
veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko
hídrobiologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o organizmih, ki živijo v vodi, in o življenjskih razmerah v vodi:
hídrogeologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o podzemeljskem vodovju:
hidrografíja -e ž (ȋ)
veda o vodovju: hidrografija in oceanografija; inštitut za hidrografijo / hidrografija krasa
hidrologíja -e ž (ȋ)
veda o vodovju: uporaba dosežkov hidrologije v kmetijstvu; sekcija za hidrologijo krasa
hidrometríja -e ž (ȋ)
veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka:
hídrotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́)
veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko
// uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika
himnologíja -e ž (ȋ)
veda o himnah:
hipologíja -e ž (ȋ)
veda o konjih:
hispanístika -e ž (í)
veda o španskem jeziku in književnosti: študij hispanistike; slovenistika in hispanistika / oddelek za hispanistiko
histologíja -e ž (ȋ)
veda o tkivih: inštitut za histologijo; anatomija in histologija / učbenik histologije; izpit, kolokvij iz histologije
hungarístika -e ž (í)
veda o madžarskem jeziku in književnosti: diplomirati iz hungaristike
ihtiologíja -e ž (ȋ)
veda o ribah, riboslovje: posvetiti se ihtiologiji
imagologíja -e ž (ȋ)
veda, ki v književnosti proučuje podobe tujega in samopodobe: literarnozgodovinska študija s področja imagologije
// ustvarjanje idealiziranih podob, predstav in aluzij o kom, čem, izoblikovanih na podlagi primerjave z drugim istovrstnim: imagologija zgodbe o uspehu
imenoslôvje -a s (ȏ) veda o (lastnih) imenih: ukvarjati se z imenoslovjem // terminologija, nomenklatura: rastlinsko imenoslovje
imunologíja -e ž (ȋ)
veda o odpornosti organizma proti določeni okužbi: laboratorij za imunologijo; imunologija in virologija
índoevropeístika -e ž (ȋ-í)
veda o indoevropskih jezikih: razprave iz indoevropeistike / diplomirati iz indoevropeistike in slavistike
indologíja -e ž (ȋ)
veda o indijski zgodovini, kulturi in jezikih: katedra za indologijo
inkunabulístika -e ž (í)
veda o inkunabulah:
iranístika -e ž (í)
veda o iranskih jezikih in književnostih: študij iranistike
italianístika -e ž (í)
veda o italijanskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz italianistike / slušatelji italianistike
izrazoslôvje -a s (ȏ) 1. jezikosl., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge: na področju tehniških ved se je razvilo bogato izrazoslovje;
nekatere stroke še nimajo izdelanega izrazoslovja / ekonomsko, medicinsko, politično izrazoslovje 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se z izrazoslovjem;
razvoj slovenskega izrazoslovja 3. ekspr. izrazi, besede2:
sočno izrazoslovje / ekspr. pri dekletu ga je motilo moško izrazoslovje grobi izrazi
jamomérstvo -a s (ẹ̑)
veda o meritvah v rudnikih: predavanja iz jamomerstva / izdelava načrtov jamskih del spada v jamomerstvo
jamoslôvje -a s (ȏ) veda o podzemeljskih, kraških jamah; speleologija: pionirji jamoslovja
japonologíja -e ž (ȋ)
veda o japonskem jeziku in književnosti: študij japonologije / oddelek za japonologijo
jezikoslôvje -a s (ȏ)
veda o jeziku: jezikoslovje in filologija / slovansko jezikoslovje
♦ jezikosl. diahrono jezikoslovje smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas; primerjalno jezikoslovje ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov; računalniško jezikoslovje večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika
jugoslavístika -e ž (í)
veda o jugoslovanskih slovanskih jezikih in književnostih, do 1991: študirati jugoslavistiko
jurisprudénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. pravo, pravna veda: ukvarjati se z jurisprudenco; pomen psihologije za jurisprudenco
jús -a m (ȗ) veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj jusa / pog. vpisati se na jus pravno fakulteto
● biti narejen po jusu po standardih
kameralístika -e ž (í)
zgod., v 17. in 18. stoletju veda o upravljanju državnih posestev in o državnem gospodarstvu:
kancerologíja -e ž (ȋ)
med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo
kardiologíja -e ž (ȋ)
veda o srcu in srčnih boleznih: strokovnjak za kardiologijo
kastelologíja -e ž (ȋ)
veda o gradovih: ukvarjati se s kastelologijo
kemíja -e ž (ȋ)
veda o lastnostih in spremembah snovi: uporabna kemija / jedrska, nuklearna kemija / fizikalna kemija ki proučuje fizikalne pojave pri kemičnih reakcijah; fiziološka kemija ki raziskuje kemične procese v organizmih; forenzična kemija ki se ukvarja z dokazovanjem zastrupitev / študira fiziko in kemijo; inženir, profesor kemije
♦ kem. analitična kemija ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; anorganska ki proučuje anorganske, organska kemija ki proučuje organske spojine
kemometríja -e ž (ȋ)
veda, ki se ukvarja z matematičnimi in statističnimi postopki ter metodami za obdelavo kemijskih podatkov: laboratorij za kemometrijo; kemometrija in računalniška obdelava podatkov
kibernétika -e ž (ẹ́)
veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko
kineziologíja -e ž (ȋ)
veda o gibanju človeškega telesa: aplikativna kineziologija; psihološka kineziologija; študentka kineziologije
kinologíja -e ž (ȋ)
veda o psih: časopis za lov in kinologijo
kirurgíja -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju bolezni z operacijo: razvoj kirurgije / čeljustna kirurgija; plastična kirurgija ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa
♦ med. mala kirurgija ki se ukvarja z manjšimi operacijami
// tako zdravljenje: takrat še niso poznali kirurgije
2. pog. kirurški oddelek v bolnišnici: šef kirurgije / leži na kirurgiji
klimatologíja -e ž (ȋ)
veda, ki na osnovi meteoroloških podatkov proučuje klimo: študirati klimatologijo; meteorologija in klimatologija
komparativístika -e ž (í)
veda, ki temelji na uporabi primerjalnih metod, zlasti primerjalna književnost: študij komparativistike
komunikologíja -e ž (ȋ)
veda o komuniciranju, komunikacijskih sredstvih: strokovnjak za komunikologijo
kovínarstvo -a s (ȋ)
1. dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem, obdelovanjem kovin: razvoj kovinarstva
2. veda o pridobivanju barvastih kovin: ima izpit iz kovinarstva
kozmogoníja -e ž (ȋ)
veda o razvoju vesolja: ukvarjati se s kozmogonijo / mitične kozmogonije preprostih ljudstev
kozmologíja -e ž (ȋ)
veda o vesolju: ukvarjati se s kozmologijo; strokovnjak za kozmologijo / Einsteinova kozmologija
kozmonávtika -e ž (á)
veda o poletih v vesolje: razvoj kozmonavtike
krasoslôvje -a s (ȏ)
veda o krasu, kraških pojavih: razvoj, zgodovina krasoslovja; inštitut za krasoslovje; speleologija in krasoslovje / doktor krasoslovja; študij krasoslovja
kriminalístika -e ž (í)
veda o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj: na fakulteti predava kriminalistiko / postal je strokovnjak za mladinsko kriminalistiko
// odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj: že vrsto let se ukvarja s kriminalistiko
kriminologíja -e ž (ȋ)
veda o vzrokih, pojavnih oblikah in posledicah kriminalitete: profesor za kazensko pravo in kriminologijo / inštitut za kriminologijo
kriogénika -e ž (ẹ́)
teh. veda o zelo nizkih temperaturah:
kroatístika -e ž (í)
veda o hrvaškem jeziku in hrvaški književnosti: študirati kroatistiko
kronologíja -e ž (ȋ)
1. knjiž. časovna opredelitev, določitev, navadno po zaporedju dogajanja, nastajanja: sestaviti kronologijo stranke; kronologija pesmi
2. zgod. veda o merjenju, delitvi časa: predavati kronologijo; utemeljitelj moderne kronologije; kronologija in arheologija
kulturologíja -e ž (ȋ)
veda o kulturi: sociologija in kulturologija
leksikologíja -e ž (ȋ)
veda o besednem zakladu kakega jezika: leksikografija in leksikologija
limnologíja -e ž (ȋ)
veda o stoječih sladkih vodah, zlasti o jezerih: strokovnjak za limnologijo
logopedíja -e ž (ȋ)
veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo
makedonístika -e ž (í)
veda o makedonskem jeziku in književnosti: kroatistika in makedonistika
mákrobiótika -e ž (ȃ-ọ́)
1. nauk o podaljševanju življenja: medicina in makrobiotika
2. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: upoštevati načela makrobiotike; predavanje o makrobiotiki; strokovnjak za makrobiotiko
// prehranjevanje na tak način: zdravljenje z makrobiotiko / tečaj makrobiotike
malakologíja -e ž (ȋ)
veda o mehkužcih:
mariologíja -e ž (ȋ) rel., v krščanski dogmatiki
veda, ki proučuje življenje Marije: diplomiral je iz mariologije
matemátika -e ž (á)
1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / šol. žarg. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic
2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika
● ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti
♦ mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah
medicína -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino;
razvoj, zgodovina medicine;
uporaba mikrobiologije v medicini / alternativna medicina ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod; kitajska medicina vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo; komplementarna medicina ki zdravi z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine; ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije; manualna medicina tehnika zdravljenja s posebnimi gibi, prijemi rok pri bolečinah v hrbtenici, sklepih, pri glavobolih, vrtoglavici, mravljinčavosti; nuklearna medicina ki za laboratorijsko in klinično diagnostiko ter zdravljenje uporablja radioaktivne izotope; oddelek take medicine v bolnišnici; uradna medicina ki uporablja le znanstveno preverjene načine zdravljenja; znanstvena medicina uradna medicina / doktor medicine [dr. med.] akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / ukvarjati se z medicino z zdravstvom
♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino 3. star. zdravilo: jemati, piti medicino;
medicina proti kašlju 4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino
medievalístika -e ž (í)
veda, ki proučuje zgodovino, umetnost, literaturo in filozofijo srednjega veka: profesor medievalistike / glasbena medievalistika
mehanografíja -e ž (ȋ)
1. veda o mehanskih strojih, napravah za obdelavo podatkov in o njihovi praktični uporabi: hitro se je uveljavil na področju mehanografije / posvetovanje o mehanografiji / center, oddelek za mehanografijo za obdelavo podatkov s takimi stroji, napravami
2. adm. mehanski stroji, naprave za obdelavo podatkov: prodati zastarelo mehanografijo; stroji za luknjanje, razvrščanje kartic in druga mehanografija
mehatrónika -e ž (ọ́)
veda, ki združuje znanja strojništva, elektrotehnike in računalništva: inženir, tehnik mehatronike
metalografíja -e ž (ȋ)
teh. veda o kovinah in zlitinah:
mikologíja -e ž (ȋ)
veda o glivah, gobah: strokovnjak za mikologijo
míkrobiologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o mikroorganizmih: razvoj mikrobiologije; ukvarja se z uporabno mikrobiologijo
mineralogíja -e ž (ȋ)
veda o nastanku, razvoju in sestavi mineralov: mineralogija in geologija / predavati mineralogijo
mladinoslôvje -a s (ȏ)
veda o duševnem in telesnem razvoju mladih ljudi: izsledki mladinoslovja
montanístika -e ž (í)
veda o rudah in rudarstvu: študirati montanistiko / oddelek za montanistiko / študent montanistike
morfologíja -e ž (ȋ) biol. veda o zgradbi in obliki organizmov, oblikoslovje: morfologija človeka;
panoge morfologije / normalna, patološka, primerjalna morfologija
♦ geogr. geomorfologija; jezikosl. oblikoslovje// knjiž. oblika, oblikovanost: osebki se razlikujejo po morfologiji / morfologija čela / morfologija jamskih prostorov, tal
muzeologíja -e ž (ȋ)
veda o muzejih in urejanju, vzdrževanju muzejskih zbirk: etnografska muzeologija
muzikologíja -e ž (ȋ)
veda o glasbi: predavati muzikologijo; zahteve sodobne muzikologije
naglasoslôvje -a s (ȏ)
jezikosl. veda o naglasu:
naratologíja -e ž (ȋ)
veda o pripovedovanju, pripovedi: izbrana poglavja iz naratologije; izrazje sodobne naratologije
// pripovedovanje, pripoved: prijem iz filmske naratologije
narečjeslôvje -a s (ȏ) jezikosl. veda o narečjih; dialektologija: slovensko narečjeslovje
narodopísje -a s (ȋ)
veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov: razvoj narodopisja / Inštitut za slovensko narodopisje
nederlandístika -e ž (í)
veda o nizozemskem jeziku in književnosti: oddelek za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko
nemcístika -e ž (í)
veda o nemškem jeziku in književnosti: študenti nemcistike
nevrologíja -e ž (ȋ)
veda o živčnem sistemu, živčnih boleznih in o njihovem zdravljenju: razvoj nevrologije
névropatologíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o vzrokih, nastanku in razvoju živčnih bolezni: razvoj nevropatologije
névropsihiatríja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o živčnih, duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj nevropsihiatrije; specializacija iz nevropsihiatrije
numerologíja -e ž (ȋ)
1. napovedovanje, predvidevanje usode, dogajanja v prihodnosti na podlagi proučevanja simbolike in skrivnega pomena številk: ukvarjati se z numerologijo; na raznolikost imen vpliva tudi navdušenje nad numerologijo; knjige o astrologiji in numerologiji
2. veda o tem: numerologija trdi, da je naša življenjska pot odvisna od imena; strokovnjak za numerologijo
nutricionístika -e ž (í)
veda o prehrani: predaval je o nutricionistiki v vrhunskem treningu; center za nutricionistiko
obramboslôvje -a s (ȏ)
veda o vojaški obrambi in zaščiti: katedra za obramboslovje
oceanografíja -e ž (ȋ)
veda o oceanu, morju: razvoj oceanografije; strokovnjak za oceanografijo; oceanografija in hidrografija
oftalmologíja -e ž (ȋ)
veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo
okulístika -e ž (í)
veda o očesu in očesnih boleznih: razvoj okulistike
onkologíja -e ž (ȋ)
veda o novotvorbah: ukvarjati se z onkologijo; eksperimentalna, internistična, klinična onkologija; napredek, novosti, raziskave v onkologiji; hematologija, radioterapija in onkologija / inštitut, oddelek, zavod za onkologijo / pog. bolniki, razmere na onkologiji na oddelku za onkologijo, onkološki kliniki
onomástika -e ž (á)
veda o (lastnih) imenih, imenoslovje: ukvarjati se z onomastiko; onomastika in toponomastika
organístika -e ž (í)
1. veda o sestavi orgel in njihovi zgodovini, razvoju: razvoj organistike
2. orgelska glasba: postavitev koncertnih orgel je začrtalo novo obdobje v slovenski organistiki
orientalístika -e ž (í)
veda o orientalskih jezikih in književnostih: napisal je mnogo del o orientalistiki / diplomirati iz orientalistike
ornitologíja -e ž (ȋ)
veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo
ortodontíja -e ž (ȋ)
veda o uravnavanju zob in čeljusti: razvoj ortodontije / specialist za ortodontijo ortopedijo zob in čeljusti
otorinolaringologíja -e ž (ȋ)
veda o ušesu, nosu, grlu in njihovih boleznih: profesor otorinolaringologije; klinika, oddelek za otorinolaringologijo
páleoantropologíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda o izumrlih človečnjakih:
parazitologíja -e ž (ȋ)
veda o zajedavcih: razvoj parazitologije
patologíja -e ž (ȋ)
1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji
● šol. žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije
2. pog. patološki oddelek v bolnišnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije
3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe
pedagógika -e ž (ọ́)
veda o vzgoji in izobraževanju: zgodovina pedagogike; ustanoviti katedro za pedagogiko
♦ ped. individualna pedagogika ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; industrijska pedagogika ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; korektivna pedagogika ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; specialna pedagogika ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; specialna pedagogika za duševno prizadete
pedologíja1 -e ž (ȋ)
veda o duševnem in telesnem razvoju otrok, mladih ljudi, mladinoslovje: izsledki pedologije
pedologíja2 -e ž (ȋ)
veda o prsti, tleh: razvoj pedologije; strokovnjak za pedologijo
pédopsihiatríja -e ž (ẹ̑-ȋ)
veda o duševnem razvoju, duševnih motnjah in duševnih boleznih pri otrocih: študij pedopsihiatrije / napotiti otroka na pedopsihiatrijo oddelek za pedopsihiatrijo
penologíja -e ž (ȋ)
veda o izvrševanju kazenskih sankcij: dognanja penologije
perinatologíja -e ž (ȋ) med.
1. večdisciplinarna veda o zdravstvenem varstvu nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: pionirji sodobne perinatologije; ginekologija in perinatologija
2. zdravstveno varstvo nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: vodilni strokovnjaki na področju perinatologije / oddelek za perinatologijo
petrografíja -e ž (ȋ)
veda o mineralni in kemični sestavi kamnin: mineralogija in petrografija
petrologíja -e ž (ȋ)
veda o nastanku, razvoju in sestavi kamnin: petrologija in mineralogija
pirotéhnika -e ž (ẹ́)
veda o izdelavi in uporabi eksplozivnih in vnetljivih snovi: razvoj pirotehnike
// izdelki iz takih snovi, namenjeni zlasti zabavi: pirotehniko zdaj prodajajo na vsakem vogalu
// uporaba izdelkov iz takih snovi: snemati film tudi s pirotehniko / v tem filmu je veliko pirotehnike
pnevmologíja -e ž (ȋ)
med. veda o pljučih in pljučnih boleznih:
politologíja -e ž (ȋ)
veda o politiki: razvoj politologije / oddelek za politologijo
polonístika -e ž (í)
veda o poljskem jeziku in književnosti: polonistika in bohemistika / diplomirati iz polonistike
pomologíja -e ž (ȋ)
veda o sadnem drevju in sortah: razvoj pomologije
porodníštvo -a s (ȋ)
veda o zdravniški pomoči pri porodu: profesor porodništva / operativno porodništvo
potresoslôvje -a s (ȏ) veda o potresih; seizmologija: potresoslovju je posvetil veliko let
pravoslôvje -a s (ȏ) zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: posvetiti se pravoslovju / razvoj pravoslovja
pravoznánstvo -a s (ȃ) zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj pravoznanstva
protétika -e ž (ẹ́)
1. veda o protezah: strokovnjak za protetiko / zobna protetika
2. pog. protetični oddelek: poslati koga na protetiko
3. protetični pripomočki: izdelovati protetiko
psihiatríja -e ž (ȋ)
veda o duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj psihiatrije / oddelek za psihiatrijo
psíhofízika -e ž (ȋ-í)
veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki
psíhofiziologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela
psihologíja -e ž (ȋ) 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije;
strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska, otroška psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja
♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; razvojna psihologija ki proučuje človekove psihološke funkcije in njihove spremembe glede na faze ontogenetskega razvoja; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase
psíhopatologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja
psoslôvje -a s (ȏ) knjiž. veda o psih; kinologija
ptičeslôvje -a s (ȏ) knjiž. veda o pticah; ornitologija
pulmologíja -e ž (ȋ)
med. veda o pljučih in pljučnih boleznih: specialist pulmologije; strokovnjaki s področja pulmologije; oddelek za pulmologijo
računálništvo -a s (ȃ)
veda o računalnikih in njihovi uporabi: hiter razvoj računalništva / diplomirani inženir računalništva; komisija za računalništvo in informatiko
rádiobiologíja -e ž (ā-ȋ)
biol., kem. veda, ki se ukvarja s proučevanjem delovanja ionizirajočih žarkov na žive organizme: razvoj radiobiologije
radiologíja -e ž (ȋ)
veda o uporabi ionizirajočega sevanja zlasti v medicini: hiter razvoj radiologije / inštitut za medicinsko radiologijo
radiometríja2 -e ž (ȋ)
veda, ki se ukvarja z merjenjem celotnega spektra elektromagnetnega sevanja, pomembna tudi za medicinsko diagnostiko: inštitut za radiometrijo; specialist za radiometrijo / medicinska radiometrija; mikrovalovna radiometrija
// med. preiskovalna metoda, ki meri telesu lastno sevanje toplote v območju mikrovalovnega spektra in omogoča zaznavanje že manjših sumljivih sprememb: radiometrija v ambulanti; preiskava dojk z radiometrijo
rèanimatologíja -e ž (ȅ-ȋ)
veda, ki se ukvarja z reanimacijo: zdravnik specialist anesteziologije z reanimatologijo / oddelek za anesteziologijo, reanimatologijo in intenzivno zdravljenje
refleksologíja -e ž (ȋ)
veda o refleksnih conah in zdravljenju z masažo teh con: osnove, tečaj refleksologije; predavanje o refleksologiji; refleksologija in akupunktura / diagnostika, zdravljenje s refleksologijo
rentgenologíja -e ž (ȋ)
veda o rentgenskih žarkih in njihovi uporabi zlasti v medicini: razvoj rentgenologije / inštitut za rentgenologijo
rezianologíja -e ž (ȋ)
veda o rezijanskem narečju in kulturi: rezianologija je vključena v študijski program fakultete
riboslôvje -a s (ȏ)
veda o ribah: ukvarjati se z riboslovjem
rinologíja -e ž (ȋ)
veda o nosu in njegovih boleznih:
robótika -e ž (ọ́)
veda o robotih in njihovi uporabi: razvoj robotike / zakoni robotike
romanístika -e ž (í)
veda o romanskih jezikih in književnostih: naloge moderne romanistike / diplomirati iz romanistike in germanistike
romologíja -e ž (ȋ)
veda o romskem jeziku in kulturi: študiral je romologijo; začetnik romologije / magisterij iz romologije / oddelek za romologijo
rusístika -e ž (í)
veda o ruskem jeziku in književnosti: pomemben prispevek k rusistiki / diplomirati iz rusistike
scenarístika -e ž (í)
1. dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem, dodelovanjem scenarijev: hollywoodska scenaristika je trenutno v krizi
2. veda o tej dejavnosti: knjige o filmih in scenaristiki
seizmologija -e [sejzmologíja] ž (ȋ)
veda o potresih, potresoslovje: ukvarjati se s seizmologijo / osnove moderne seizmologije
seksologíja -e ž (ȋ)
veda, ki raziskuje človekovo spolnost: ukvarjati se s seksologijo
selenografíja -e ž (ȋ)
astron. veda o Luninem površju: ukvarjati se s selenografijo
semiologíja -e ž (ȋ)
veda o znakih: razprave s področja semiologije / semiologija filma
♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih
semiótika -e ž (ọ́)
veda o znakih: semiotika in teorija informacije
♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih
serologíja -e ž (ȋ)
veda o serumih: ukvarjati se s serologijo
sfragístika -e ž (í)
veda o pečatih: sfragistika in diplomatika
simptomatologíja -e ž (ȋ)
veda o (bolezenskih) simptomih: razvoj simptomatologije / simptomatologija duševnih bolezni
sinologíja -e ž (ȋ)
veda o kitajski zgodovini, kulturi in jeziku: študij sinologije
skandinavístika -e ž (í)
veda o skandinavskih jezikih in književnostih: razprava iz skandinavistike
slavístika -e ž (í)
veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike
slovakístika -e ž (í)
veda o slovaškem jeziku in književnosti: bohemistika in slovakistika
slovaroslôvje -a s (ȏ) veda o besednem zakladu kakega jezika; leksikologija
slovenístika -e ž (í)
veda o slovenskem jeziku in književnosti: slovenistika in germanistika / diplomirati iz slovenistike
somatologíja -e ž (ȋ)
veda o človeškem telesu: somatologija z anatomijo in fiziologijo; strokovnjak za somatologijo / predavati, somatologijo / pog. kupiti somatologijo učbenik somatologije
speleologíja -e ž (ȋ)
veda o podzemeljskih, kraških jamah, jamoslovje: zanimanje za speleologijo
♦ geogr. fizična speleologija ki raziskuje fizikalne razmere v jamah
srbístika -e ž (í)
veda o srbskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz srbistike
srbohrvatístika -e ž (í)
nekdaj veda o srbskohrvatskem jeziku in književnostih tega jezikovnega področja: študirati srbohrvatistiko
statístika -e ž (í)
1. številčni podatki o množičnih pojavih, prikazani navadno v tabelah, grafikonih: objaviti statistiko rojstev, nesreč; pregledovati statistike iz prejšnjih let; ugodna, ekspr. zgovorna statistika; uradna statistika
2. veda o metodah zbiranja in analize podatkov o množičnih pojavih: razvoj statistike; poslušati predavanja iz statistike; učbenik iz statistike
// dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem in analizo podatkov o množičnih pojavih: načrtovati, organizirati statistiko; ukvarjati se s statistiko; statistika industrije / oddelek za gospodarsko statistiko; zavod za statistiko
3. ekon. kazalec, ki se izračuna iz vzorčnih podatkov: vrednost statistike; vrste statistik
stomatologíja -e ž (ȋ)
veda o boleznih zob in ust: razvoj stomatologije / otroška stomatologija
stratigrafíja -e ž (ȋ)
veda o zemeljski zgodovini, ki razporeja plasti po starosti s pomočjo organskih in anorganskih ostankov: osnove stratigrafije; paleontologija in stratigrafija
// razporejenost plasti po starosti: določiti stratigrafijo tega območja
♦ arheol. horizontalna stratigrafija lega plasti druga poleg druge; vertikalna stratigrafija lega plasti druga nad drugo; jezikosl. stratigrafija jezika razporejenost jezikovnih plasti glede na čas nastanka, prevzema jezikovnih prvin
strojeslôvje -a s (ȏ)
veda o strojih: ukvarjati se s strojeslovjem / izpit iz strojeslovja
suicidologíja -e ž (ȋ)
veda o samomorilnosti: razvoj suicidologije; članki s področja suicidologije; strokovnjak za suicidologijo / alkoholizem je v suicidologiji znan dejavnik tveganja
športologíja -e ž (ȋ) veda o športu; športoslovje: magister športologije
športoslôvje -a s (ȏ)
veda o športu: razvoj športoslovja / aplikativne discipline športoslovja / fakulteta za športoslovje; športna vzgoja in športoslovje
teatrologíja -e ž (ȋ)
veda o gledališki umetnosti: študij teatrologije; center, inštitut za teatrologijo; dramaturgija in teatrologija
tekstologíja -e ž (ȋ)
lit. veda o raziskovanju besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo: načela tekstologije
tektónika -e ž (ọ́)
1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika
2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika
3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije
// sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko
4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike
♦ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive
telefoníja -e ž (ȋ) ptt
1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija; fiksna telefonija tehnologija, pri kateri se zvok prenaša po žičnem telekomunikacijskem omrežju in pri kateri oba uporabnika uporabljata omrežno priključno točko na fiksni lokaciji; mobilna telefonija prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija mobilna telefonija
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo
2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo
téleinformátika -e ž (ẹ̑-á)
veda, ki združuje znanja in tehnologije s področja računalništva in telekomunikacij: smeri v teleinformatiki; strokovnjak za teleinformatiko
télemehánika -e ž (ẹ̑-á)
veda o upravljanju, vodenju strojnih naprav na daljavo: področje telemehanike
teologíja -e ž (ȋ)
1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje: študirati teologijo; islamska, katoliška, protestantska teologija; doktor teologije; predavanja iz teologije; filozofija in teologija
♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; naravna teologija ki skuša spoznati Boga miselno; negativna teologija ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju; teologija osvoboditve katere predmet in namen je osvoboditev človeka, zlasti družbena
2. pog. teološka fakulteta: vpisati se na teologijo; študenti teologije
terapévtika -e ž (ẹ́)
veda, ki se ukvarja z različnimi metodami zdravljenja: diagnostika in terapevtika v bolnišnici / družinska terapevtika; mentalna, pogovorna terapevtika / oddelek za specialno terapevtiko
terminografíja -e ž (ȋ) jezikosl.
veda, ki se ukvarja z leksikografijo terminov: računalniško podprta terminografija; raziskovanje znanstvene terminologije / korpusna terminografija
terminologíja -e ž (ȋ) 1. jezikosl., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo;
razvoj slovenske terminologije;
strokovnjak za terminologijo
têrmodinámika -e ž (ȇ-á)
1. fiz. spreminjanje toplote v delo in obratno: raziskovati termodinamiko / zakoni termodinamike
2. veda o tem spreminjanju: dognanja termodinamike
térmotéhnika -e ž (ȇ-ẹ́)
veda o uporabi toplote v tehnične namene: strokovnjak za termotehniko
tloslôvje -a s (ȏ) knjiž. veda o prsti, tleh; pedologija2:
razvoj tloslovja
toksikologíja -e ž (ȋ)
veda o strupenih snoveh in njihovem učinkovanju: osnove toksikologije; inštitut, oddelek, zavod za toksikologijo; toksikologija in ekologija / eskperimentalna, genetska toksikologija; forenzična toksikologija
toponomástika -e ž (á)
jezikosl. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko
transfuziologíja -e ž (ȋ)
veda v medicini, ki se ukvarja z odvzemanjem, pripravo in posredovanjem krvi ali njenih sestavin: razvoj transfuziologije; specialist transfuziologije; specialistični izpit iz transfuziologije / oddelek za transfuziologijo
travmatologíja -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju (telesnih) poškodb: zgodovina travmatologije / prometna travmatologija
2. med. žarg. travmatološki oddelek v bolnišnici: poškodovanca so prepeljali na travmatologijo
turkologíja -e ž (ȋ)
veda o turški zgodovini, kulturi in jeziku:
ufologíja -e ž (ȋ)
veda o neznanih letečih predmetih: ukvarjati se z ufologijo; strokovnjak za ufologijo
ukoslôvje -a s (ȏ) zastar. veda o poučevanju; didaktika: načela ukoslovja / obče ukoslovje splošna didaktika
ukrajinístika -e ž (í)
veda o ukrajinskem jeziku in književnosti: inštitut za ukrajinistiko
urbanologíja -e ž (ȋ)
veda, ki se ukvarja s proučevanjem urbanih naselij z vidika njihovega načrtovanja, arhitekture, sociologije: interdisciplinarna urbanologija; urbanizacija in urbanologija
urologíja -e ž (ȋ)
veda o mokrilih pri moških in ženskah in o spolovilih pri moških ter o njihovem zdravljenju: razvoj urologije; klinika, oddelek za urologijo; urologija in ginekologija / ginekološka urologija; rekonstruktivna urologija
varikologíja -e ž (ȋ)
veda o krčnih žilah: specialistka dermatovenerologije in varikologije / ambulanta za varikologijo
varstvoslôvje -a s (ȏ)
veda o družbenih mehanizmih za zagotavljanje varnosti in varstva v državi: študij varstvoslovja; reševanje aktualnih problemov na področju varstvoslovja; fakulteta, inštitut za varstvoslovje; obramboslovje, varstvoslovje in kriminologija
védnost -i ž (ẹ́) 1. dejstvo, da kdo kaj ve: vednost nalaga človeku tudi odgovornost;
vednost, da še ni prepozno, ga pomirja;
vednost o duševnih procesih / narediti brez vednosti, z vednostjo koga / pisar. v vednost: a) predsedniku b) članom 2. kar kdo ve: dlje pa naša vednost ne sega;
po moji vednosti sosed nima več avtomobila / to trdim iz lastne vednosti // kar se ve sploh: sodobna vednost ne daje opore za tako razlago; vednost o družbi se širi, poglablja 3. zastar. znanje: potrebna je dobra vednost nemškega jezika 4. zastar. veda1,
znanost: ukvarjati se z geologijo in drugimi vednostmi;
odkritja vednosti;
umetnost in vednost / vremenska vednost vremenoslovje
védski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na veda2: vedska književnost / vedska doba
venerologíja -e ž (ȋ)
veda o spolnih boleznih: razvoj venerologije; dermatologija in venerologija
venetologíja -e ž (ȋ)
1. veda, ki proučuje Venete, njihov jezik in kulturo: venetologijo je študiral v Padovi
2. neznanstveno prizadevanje, ki Venete prikazuje kot prednike Slovencev: nasprotniki, zagovorniki venetologije
veroslôvje -a s (ȏ)
veda o verah: primerjalno veroslovje
veterína -e ž (í)
1. veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: študirati veterino
2. pog. veterinarska fakulteta: študent veterine
veterinárstvo -a s (ȃ)
veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: razvoj, zgodovina veterinarstva
viktimologíja -e ž (ȋ)
veda o žrtvah kaznivih dejanj: ukvarjal se je z raziskovanjem viktimologije; predavanja o viktimologiji; kriminologija, penologija in viktimologija / kriminološka viktimologija
virologíja -e ž (ȋ)
veda o virusih: strokovnjak za virologijo
virusologíja -e ž (ȋ) veda o virusih; virologija
vremenoslôvje -a s (ȏ)
veda o vremenu: ukvarjati se z vremenoslovjem
vulkanologíja -e ž (ȋ)
veda o vulkanih: stališče vulkanologije
vzgojeslôvje -a s (ȏ) knjiž. veda o vzgoji in izobraževanju; pedagogika: predavanja iz vzgojeslovja
zemljepís -a m (ȋ)
veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem: študirati zemljepis / profesor zemljepisa
zóogeografíja -e ž (ọ̑-ȋ)
veda o geografski razširjenosti živali:
zoologíja -e ž (ȋ)
veda o živalih, živaloslovje: dognanja zoologije / profesor zoologije
zóotéhnika -e ž (ọ̑-ẹ́)
veda o reji in gospodarskem izkoriščanju domačih živali: razvoj zootehnike
živinozdrávstvo -a s (ȃ) veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora; veterina: ukvarjati se z živinozdravstvom