védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
gotòv -ôva -o; bolj ~ (ȍ ó ó) ~ uspeh; biti ~; knj. pog. Pojdimo, sem že ~ napravljen, oblečen; knj. pog. gotov koga/česa biti ~ zmage prepričan v zmago; biti ~, da se kaj ne bo zgodilo natančno vedeti
gotôvi -a -o (ó) ~e jedi; publ. ~i ljudje zmeraj kritizirajo → določeni, nekateri
gotôvo -ega s, pojm. (ó) ne vedeti nič ~ega o čem; star. imeti precej ~ega pod palcem gotovine
gotôvost -i ž, pojm. (ó)
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
izgubljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ denar; poud.: gledati z ~im pogledom |nezbrano|; biti čisto ~ brez žene |ne vedeti, kako ravnati|
izgubljêni -a -o (é) ~ raj; ~ sin; Zadela ga je ~a krogla
izgubljênost -i ž, pojm. (é)
jásen -sna -o; -ejši -a -e in -êjši -a -e (á; á; ȇ) ~ dan; poud. ~ obraz |veder|; neobč.: ~ tolmun čist, bister; ~a mladost srečna, vesela; publ. ~o soočenje stališč odkrito; neobč. ~o veselje čisto
jásno -ega s, pojm. (á) menjavanje ~ega in oblačnega; knj. pog.: priti (si) na ~o glede česa izvedeti, ugotoviti kaj; biti (si) na ~em glede koga, o kom vedeti, kakšen je
jásnost -i ž, pojm. (á)
kjé1 vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑)
1. ~ je Boč; Vprašal me je, ~ stanujem; ~ drugje si še služboval; °Od ~ je doma od kod
2. poud.: ~ so že tisti časi |zelo daleč|; ~ bo to vedel tak otrok |ne more vedeti|; Pa vas ubogajo? -Kje pa |nikakor ne|
pójem -jma m (ọ́)
1. definirati ~ jezika; izraz za določen ~; jezikoslovni ~i; publ. razčistiti kak ~ |obseg, vsebino|; poud. imeti meglene ~e o stvari |predstave, podobe|; neobč. sloveniti tuje ~e izraze, besede; spoznati osnovne ~e matematike |osnovna dejstva, izraze|; knj. pog. za naše ~e nenavadna hrana
2. poud.: Ta avto je zanj ~ |znak visoke kvalitete|; biti ~ dobrega igralca |biti dober igralec|; knj. pog.: ne imeti ~a o čem |skoraj nič ne vedeti|; Nimaš ~a, kako je lep |zelo je lep|
preglèd -éda m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ dokumentov; števn. sestaviti ~ svetovne književnosti; carinski, tehnični ~; publ. imeti ~ čez kaj, nad čim vedeti, poznati kaj
bóre2 mer. prisl. (ọ́/ọ̑) poud. vedeti o kom ~ malo |zelo malo|
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
dolóčen1 -a -o (ọ́)
dolóčeni -a -o (ọ́) publ.: ~ kritik neki; ~i ljudje nekateri; To predstavlja ~o novost novost
dolóčeno -ega s, pojm. (ọ́) ne vedeti o kom nič ~ega
dolóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
izvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. izvésta; 2. os. mn. izvéste, 3. os. mn. izvêjo in izvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj ~ novico; izvedeti za kaj ~ ~ službo; izvedeti kaj o kom/čem ~ veliko zanimivega o pisatelju; O letalski nesreči je izvedel iz časopisa
nìč6 nik. mer. prisl. zaim. (ȉ)
1. Na svojo domovino niso ~ ponosni; še ~ nošeni čevlji; ~ se ne boj; ne biti ~ všeč; prav ~ ne vedeti; čisto ~ narobe; ~ prida človek; ~ ne de, če tega ne veste; ~ več in ~ manj ne vem po vsem tem; Za te čenče nikar ~ ne marajte
2. Zakaj ~ k nam ne prideš? |nikoli|
ovédeti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se; ovédenje; drugo gl. vedeti (ẹ́) neobč. česa ~ ~ pomena dogodkov spoznati, zavedeti se; neobč. biti v omedlevici in se ovedeti se zbuditi, se zavedeti
poizvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. poizvésta; 2. os. mn. poizvéste, 3. os. mn. poizvêjo in poizvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj o kom/čem ~ vse o njem
pozvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. pozvésta; 2. os. mn. pozvéste, 3. os. mn. pozvêjo in pozvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́); gl. poizvedeti
razvédeti se -vém se dov., 2. in 3. os. dv. razvésta se; 2. os. mn. razvéste se, 3. os. mn. razvêjo se in razvedó se; razvédenje; drugo gl. vedeti (ẹ́) Novica se je hitro razvedela; neobč. ~ ~ v temi orientirati se
spáka -e ž (á; ȃ) delati ~e; iz lesa izrezljana ~; poud. jezikovne ~e |popačene besede, besedne zveze|; člov., poud. Ta ~ hoče vse vedeti |zoprni človek|; redk. roditi ~o spačka
tŕden -dna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ; ȇ) ~ most; poud. ~ kmet |bogat, premožen|; redk. ~e cene določene, nespremenljive; Beton ni dovolj ~; poud. trden v čem biti ~ ~ matematiki |dobro jo obvladati|
tŕdni -a -o (ŕ) ~a snov; ~o gorivo
tŕdno -ega s, pojm. (ŕ) ne vedeti nič ~ega o čem
tŕdnost -i ž, pojm. (ŕ)
za čúdo prisl. zv. (ȗ) mer., poud.: ~ ~ se spremeniti |zelo|; vedeti o čem ~ ~ malo |zelo|; nač., poud. ~ ~ se niso ustrašili težav |v nasprotju s pričakovanjem|
zagvíšno nač. prisl. (í) neknj. ljud. ~ vedeti gotovo, zanesljivo
zakáj1 vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. vzroč. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~
2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|
3. namer., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico
zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|
zavédeti se -vém se dov., 2. in 3. os. dv. zavésta se; 2. os. mn. zavéste se, 3. os. mn. zavêjo se in zavedó se; drugo gl. vedeti (ẹ́) Ranjenec je omedlel in se ni več zavedel; zavedeti se koga/česa ~ ~ nevarnosti; ~ ~ sebe; Zavedel se je, kakšno napako dela
zvédeti zvém dov., 2. in 3. os. dv. zvésta; 2. os. mn. zvéste, 3. os. mn. zvêjo in zvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́); gl. izvedeti