Tiskanje

ȋstina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.-Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.

mladolẹ́tən, -tna, adj. 1) Frühlings-, Mur., Jan.; zdaj vedro, zdaj oblačno, kakor mladoletno nebo, Zv.; — 2) minderjährig, Z.

namẹ̑čək, -čka, m. was man an Ware beim Verkauf obendrauf gibt, die Zugabe; za n. dati kaj; vino se prodaja z namečkom: en bokal namečka na vedro, Dol.; — tudi: námeček, BlKr., jvzhŠt.

odtóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) durch Abfließenlassen absondern, wegschenken, abschenken; preveč je vina v kupici: odtoči nekoliko; vedro vina o. iz polnega soda; — 2) mit dem Abschenken fertig werden; ali še točite, ali ste že odtočili? — 3) entrollen machen, Cig.

pọ̑łpeti, num. fünfthalb; polpeto vedro, 4 1/2 Eimer.

vę́dər, védra, vedrọ̑, adj. regenfrei; vedro je; vedro vreme; solnce na vę̑drem vzhaja, Pjk. (Črt.); pod vedrim nebom, unter freiem Himmel, C.

vẹ́dra, f. = vedro, das Schaff, der Eimer, Mur.; okovana vedra, Npes.-Vraz.

vẹ́drce, n. dem. vedro; das Eimerchen; ein kleiner Schöpfeimer, Kr.

vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.-Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

akóuv -a m vedro, mera za vino, 56 1: akouv KOJ 1833, 149; moremo akôv nücati AI 1875, br. 1, 2

rór -a m
1. dimnik: Kémény, rôr, dinnyák AIN 1876, 62; Na sztrehi i pri rôri KAJ 1870, 27
2. žleb, cev: Vêdro je v-eden globoki 'zleb (rôr) püsztseno KAJ 1870, 84

vedró prisl., v povedni rabi vedro, brez dežja: Vedrô de KAJ 1870, 63

véjdro tudi védro -a s
1. vedro, posoda: Hydria Vedro KMS 1780, A8b; Vejdro Akó KM 1790, 95; vſteroj je bilou to zláto vejdro KŠ 1771, 685; Etaksa poszôda je kebel, vêdro KAJ 1870, 65; Bilou je pa tam séſzt kameni vejder KŠ 1771, 268; gda ſze premeni, Na vino voda vkameni, Séſzt vejdraj vednom vrejmeni BKM 1789, 54
2. prostorninska mera: Deſzét vejder lagev, na pipo ſzam vdaro SIZ 1807, 36

žléb tudi žléjb -a m jarek: On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Vêdro je v-eden globoki 'zlêb (rôr, gutane bajce) püsztseno KAJ 1870, 84; Pod városom za vöpelanya grdôcse naprávleni 'zlebôvje szo zadelani AIP 1876, br. 3, 8

Slovar Pohlinovega jezika

cebuh [cǝbúh] samostalnik moškega spola

vedro za gašenje
usnjena vreča za hranjenje tekočin; meh

kibel [kībǝu̯] (kibov) samostalnik moškega spola

prostorninska mera za žito vedro, pribl. 30 l
posoda, ki drži pribl. 30 l

PRIMERJAJ: kibla

veder [vẹ́dǝr] samostalnik moškega spola

vedro

PRIMERJAJ: vedrica

vedrica [vedríca] samostalnik ženskega spola

vedro

PRIMERJAJ: veder

vedro biti [vedrọ̑ bíti vedrọ̑ je] nedovršna glagolska zveza

biti vedro, jasno

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

veder pridevnik

PRIMERJAJ: vedro

vedro povedkovnik

PRIMERJAJ: veder

vedro samostalnik srednjega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vedro s, F7, amphora Attica, try védra darshy; amphora Romana, derṡhy dvei védri; antila, -ae, enu védru, ena poſſoda, s'katero ſe voda is ladje polie; batus, bati, ena mèra judovska try vedra derṡhy; haustrum, -tri, enu veidru ali korez, s'katerim ſe voda ṡajemle; situla, -ae, véderze, kaſſéliza, veidru ṡa ṡhterno, ṡa vodó poſſoda; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti

vedro sam., sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vedro -a s vedro, tj. prostorninska mera pribl. 30 l: Enimu karsheniku pak bo ſadoſti en mernik shita, enn vejdru tož. ed. vina (II, 72) ǀ Vni oſhter jo da sa dvej vejdri tož. dv. vina (II, 71)

veselo prisl. veselo, vedro: Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Sholnier veſſelu, inu ſerzhnu gre na vojsko ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku ǀ lon ſturj de zhlovek velike teshave preneſſe, inu veſſelu preſtoy ǀ Angeli pak veſselu pojejo

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čist pridevnik

veder pridevnik

vedro -a samostalnik srednjega spola

vedro povedkovnik

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vedro1 sam. s ♦ P: 9 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

vedro2 povdk. ♦ P: 2 (TT 1577, DB 1584-3)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar