eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kolišévka kolišévke samostalnik ženskega spola [kolišéu̯ka] iz geografije večja kotanja, nastala z udorom stropa kraške jame; SINONIMI: iz geografije udornica
ETIMOLOGIJA: starejše koleševka, nejasno, morda iz kolehati ‛stresati, valiti’, pslov. *kolysati, *kolyxati ‛tresti, zibati se’
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
grmôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na grm ali grmovje: grmovna vegetacija
♦ gozd. grmovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo do višine grmovja
vegetácija -e ž (á) bot.
1. rast in razvoj rastlin: doba vegetacije; okrasnega grmičevja ne obrezujemo pred začetkom vegetacije
2. rastlinske združbe na določenem območju: zaščititi vegetacijo; bujna vegetacija / barjanska, gozdna vegetacija; nizka vegetacija
vegetacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na vegetacijo: vegetacijska doba / vegetacijski pas; vegetacijska karta / vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast korenine
♦ geogr. vegetacijska meja nadmorska višina, do katere sega vegetacija
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
invazívka samostalnik ženskega spolanavadno v množini tujerodna vrsta, zlasti rastlinska, ki izpodriva avtohtone vrste
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Lublinsko višavjePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [lúblinsko višáu̯je], rodilnik [lúblinskega višáu̯ja]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
vegetácija -e ž, pojm. (á) doba ~e |rasti|; skup. gozdna ~
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
vȃhta -e ž
vegetácija -e ž
vegetarijȃnec -nca m
vegetȋrati -am nedov.
vigílija -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
vegetácija, f. rast, die Vegetation.
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
atlántska resáva -e -e ž
bióm -a m
čaparál -a m
dónavsko-günški ínterglaciál -ega -a m
encinál -a m
fínbos -a m
fítogeográfsko obmóčje Slovénije -ega -a -- s
flórna provínca -e -e ž
flórna régija -e -e ž
flórni distríkt -ega -a m
flórni séktor -ega -ja m
frigána -e ž
garíga -e ž
gózd -a m
gózdna stépa -e -e ž
gózdna túndra -e -e ž
günški glaciál -ega -a m
klímaksna vegetácija -e -e ž
mákija -e ž
mangrôve -ôv ž
matorál -a m
meridionálni rastlínski pás -ega -ega -ú m
míndelski glaciál -ega -a m
minerotrófno bárje -ega -a s
močvírje -a s
môrski trávnik -ega -a m
narávna vegetácija -e -e ž
ombrotrófno bárje -ega -a s
páleobotánika -e ž
pálsa bárje -- -a s
páramo -a m
potenciálna narávna vegetácija -e -e -e ž
psévdomákija -e ž
rastlínstvo -a s
resáva -e ž
ríški glaciál -ega -a m
savána -e ž
savánski gózd -ega -a m
skráb -a m
súbtrópski rastlínski pás -ega -ega -ú m
šíbljak -a m
tégelenski ínterglaciál -ega -a m
tomiljár -ja m
travíšče -a s
túndra -e ž
vegetácija -e ž
visokogôrski vegetacíjski pás -ega -ega -ú m
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
aktuálna vegetácija -e -e ž
bióta -e ž
nevtrofílna rastlína -e -e ž
potenciálna narávna vegetácija -e -e -e ž
potenciálno narávno rastlínstvo -ega -ega -a s
rastlínstvo -a s
sedánje rastlínstvo -ega -a s
vegetácija -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Raba besedne zveze: kot prvo, kot drugoPoleg napačne rabe dajalnika, npr. na temu smučišču, je vedno pogosteje moč slišati in prebrati tudi zvezo: "Kot prvo, nisem bil tam, kot drugo pa me niti ne zanima."
Se ta raba ustaljuje, je dovoljena?
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
Referenčni koordinatni sistem
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Število zadetkov: 72