veja -e ž veja:
njegove lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje rod. ed. ǀ ty drugi Apoſtely pak ſo bily veje im. mn. ǀ Vſaku drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje tož. mn. ǀ kadar ſo veliki Praſniki pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami or. mn., s' shidanimi fironki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
šiba -e ž šiba, tj.
1. daljša upogljiva veja brez stranskih vej:
on kakor shiba im. ed. ſe je treſsal od straha ǀ V'tem kir ſim govuril od shibe rod. ed. inu palze ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'shibe rod. ed. kazhe ǀ ta Kazha nej vezh shibi daj. ed. podobna ǀ takrat popade shibo tož. ed. ga sazhne sheshkat ǀ k'sadnimu s'suojo shibo or. ed. taistiga sholnerja po glavi vudari ǀ te bodezhe shibe im. mn. ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy or. mn. otepſti 2. nadloga:
shiba im. ed. te kuge vſe krishim gajsla ǀ Vudari tudi po misi nashiga shivota s'shibo or. ed. te bolesni ǀ shibe tož. mn. teh ſtrajfing v'rokah dershi ǀ Vener mej temy tremy shibami or. mn. ta ner hushi je kuga sakaj leta vſe glih mory
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.