Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

dráčje -a s (ȃ)
suho, odpadlo vejevje: nabirati dračje; suho dračje mu je pokalo pod nogami; butara dračja

lísa1 -e ž (í)
1. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: na steklu svetilke se je naredila črna lisa; na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise; vlažne lise na steni; žival z belo liso na glavi, repu / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje; skozi vejevje je videl modre lise neba dele, kose; snežne lise se naglo krčijo ostanki snega; ekspr. velike sončne lise so ležale po sobi
● (od lakote, izčrpanosti) se mu delajo črne lise pred očmi se mu zdi, da vidi pred očmi črne lise, ploskve; cenzurna lisa mesto v časopisu, kjer je izpuščeno prepovedano besedilo
2. nar. jasa: nabirati jagode na lisi
// madež: ponošena obleka je imela obilo lis; pren., ekspr. vsako liso na tebi bodo razgalili ljudem
♦ med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; um. barvna lisa barva, nanesena s potezo čopiča; vet. konjska lisa belo podolgovato znamenje na nosnem grebenu pri konju

palíti in páliti -im, in páliti -im nedov. (ī á; á)
star. žgati: sonce pali vedno močneje / njen pogled ga pali / paliti vejevje sežigati / vso noč so palili luč
● star. paliti toporišče nad plamenom obžigati; star. z mušketo je palil na razbojnike streljal

palíti se

in páliti se, in páliti se

žgati se, smoditi se:

meso se že pali

palèč

-éča -e:

paleč ogenj

paleč pogled

páljen

-a -o:

paljen les

♦

gastr. paljeno testo testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi

požgáti -žgèm dov., požgál (á ȅ)
z ognjem poškodovati, uničiti: okupatorji so požgali vse hiše v vasi; požgati vejevje / cel zvezek svojih pesmi je požgal sežgal
// poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je požgala žito; vroče sonce je požgalo travo
● ekspr. to žganje pa požge po grlu je zelo močno

požgán

-a -o:

od suše požgana trava

požgane vasi

požígati -am nedov. (ī ȋ)
z ognjem uničevati: kamor so prišli, so požigali in morili / požigati dračje, vejevje / požigati pisma, stara potrdila sežigati

prodírati -am nedov. (ī ȋ)
1. s prislovnim določilom prihajati kam, premagujoč ovire: prodirati proti cilju, vrhu; prodirati v brezno, jamo; kljub slabemu vremenu so reševalci prodirali dalje / človek prodira vse globlje v vesolje / mokrota prodira v čevlje / nad naše kraje prodira mrzel zrak
// z vojaško silo, bojem prihajati kam na nasprotnikovo ozemlje: s severne strani prodirajo tanki; sovražna vojska le počasi prodira
// šah., šport. prihajati mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodirati po sredini igrišča / prodirati s kmetom, kraljico
2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov ali iz nje: konica svedra prodira vse globlje v skalo / zobje prodirajo dojenčku navadno v parih / prodirati ven
3. prihajati skozi kaj ovirajočega: voda prodira skozi zid / sonce prodira skozi vejevje
4. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: ta škodljivec je začel prodirati tudi k nam / računalništvo vedno bolj prodira v gospodarstvo / podjetje uspešno prodira na tuja tržišča
5. ekspr. uveljavljati se, postajati priznan, premagujoč ovire: tudi v našem podjetju prodirajo nove ideje; to spoznanje vse bolj prodira
6. s prislovnim določilom spoznavati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodirati v bistvo problema, življenja / prodirati komu v dušo
● knjiž. požiralnik prodira prepono in prehaja v želodec gre skozi prepono; ekspr. uspešno prodirati v športni, umetniški vrh postajati najboljši športnik, umetnik

prodirajóč

-a -e:

prodirajoči tanki

skozi krošnjo prodirajoči sončni žarki

pronícati -am nedov. (ī ȋ) s prislovnim določilom
1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronica skozi apnenec; mokrota mu pronica skozi obleko; plini pronicajo skozi opno / mesečina je pronicala skozi vejevje / deževnica je pronicala v jamo; voda pronica v zemljo
2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: tuji kapital pronica v državo / te govorice so začele pronicati tudi v zapor; njihov vpliv pronica v vse plasti družbe
3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronicati v bistvo problema; vse bolj je pronicala v njegove skrivnosti

pronicajóč

-a -e:

voda je oblikovala jamo, pronicajoč s površja v globino

človek s pronicajočim pogledom

ríniti -em nedov. (í ȋ)
1. s silo, sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: deček je voziček vlekel, ženska pa rinila; pomagati riniti; riniti kolo navkreber / vsi so rinili, pa se avtomobil ni premaknil
2. s prislovnim določilom s silo, sunki (od zadaj) spravljati
a) na drugo mesto, v drug položaj: riniti koga k vratom, proti mizi; riniti zaboj čez prag; tisti za hrbtom so me rinili naprej
b) z določenega mesta, položaja: riniti koga od sebe, s klopi / buldožer rine sneg pred seboj / kot opozorilo na vratih rini
c) kam sploh: riniti polena pod kotel; riniti ključ v ključavnico; dojenček si rine pest v usta / riniti z roko v žep
// ekspr., navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: riniti sina v medicino; riniti koga v zakon
3. ekspr., s prislovnim določilom prodirati iz česa ali v kaj: lopate rinejo v zemljo / bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti
4. ekspr. vsiljivo, sovražno približevati se komu: zgrabil je palico in rinil k meni; odganjala je otroke, ki so rinili vanjo; rinil je vanj s pištolo; umikala se je, on pa je rinil za njo
5. nav. slabš., v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: kaj rineš za menoj; tudi on je rinil za mojo sestro
6. ekspr., v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: kadar se kuja, nočem riniti vanjo; neprestano rine vame, kaj mi je; rinili so vanj, naj jim pove / riniti v koga z vprašanji
// vsiljivo, zelo prijazno se vesti do koga: preveč je rinila v svoje sošolke
7. ekspr., navadno v zvezi z v nepremišljeno, trmasto se bližati čemu slabemu: ne vidi, da rine proti pogubi; riniti v nesrečo, nevarnost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu dejanja: za to stvar ne bom rinil v boj; ne rini v dolga pojasnjevanja; za vsako malenkost rine v prepir se začne prepirati
8. ekspr. hoditi, iti: spraševal sem se, zakaj rine vsak dan v kino; kam rineš v takem vremenu; pomagati ne moreš, ne rini tja / poleti vse rine na morje / mladi ljudje rinejo v mesto
9. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: kako je? Rinem; za silo, nekako še rinemo; stroški so tako veliki, da komaj rinemo
● ekspr. zmeraj rine svojo hoče uveljaviti svojo voljo; ekspr. otroci so silili k njemu, on pa jih je rinil od sebe odrival; pog., ekspr. rine jo že proti osemdesetim kmalu bo star osemdeset let; ekspr. riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kamnite hiše rinejo v breg stojijo v bregu; ekspr. gore rinejo v nebo so zelo visoke; pog. zmeraj (se) rine v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. ta človek rine v najbolj zasebne stvari se vtika, se vmešava; pog. riniti z zadostnim uspehom izdelovati; pog., ekspr. riniti koga naprej zelo si prizadevati, da bi uspel; pog. v prvih dveh letih je še nekako rinil izdeloval

ríniti se

s težavo se premikati v množici ljudi kam:

riniti se proti izhodu

rinil sem se skozi gnečo

/ ljudje so se rinili proti vratom, v avtobus

/ kaj se pa rineš se gneteš, prerivaš

s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: riniti se skozi gosto vejevje; riniti se skozi vrata; pren., ekspr. riniti se skozi težave, življenje

rínjen

-a -o:

žel. rinjeni vlak vlak, ki ga potiska dodatna lokomotiva na koncu vlaka

sìt síta -o prid. (ȉ ȋ)
1. ki je zadovoljil svojo potrebo, željo po hrani, jedi: otrok je sit in spi; sita živina; zelo sit; lačen in sit; sit kot boben
// nav. ekspr. ki ne živi v pomanjkanju hrane: skrbeti, da so otroci siti in čisti; sito prebivalstvo
2. ekspr. ki mu je kaj odveč, nezaželeno
a) zaradi prepogostnosti: sit sem že te jedi
b) zaradi prevelike količine, stopnje: praznih obljub sit človek; biti sit dela, denarja
c) zaradi kake neprijetnosti sploh: biti sit prosilca, soseda; sit je že šole, zime / biti česa, koga do grla, čez glavo sit
3. ekspr. poln pridelkov, hrane: sita polja / sito vejevje gosto, bujno
● knjiž. imeti krepek, sit glas poln, močen; ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; ekspr. (belega) kruha je sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. ko je povedal to žalostno novico, smo bili takoj siti nismo mogli več jesti; pog. zdaj ste siti, ne, ko je domačija prodana zadovoljni, srečni; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah; sita vrana lačni ne verjame; kruha lačen, palice sit

síto

prisl.:

ne maram, je sito rekel

síti

-a -o sam.:

siti lačnemu ne verjame

najesti, napasti se do sitega

ekspr. do sitega se nagledati, nasmejati zelo, močno

suhljád -i ž (ȃ)
suho, odpadlo vejevje: suhljad mu je pokala pod nogami; iskati, nabirati suhljad; zažgati grmado suhljadi

súšje -a s (ū)
1. nar. suhljad, dračje: podkuriti s sušjem / posekati sušje suho drevje, vejevje; potrgati listno sušje suho listje
2. nar. zahodno suho sadje: v sobi je dišalo po sušju / breskvino sušje

šepráka -e ž (á)
nar. belokranjsko vejevje, dračje: nabirati, sežigati šeprako

trhljád -i ž (ȃ)
trhlo vejevje, trhla debla: odstranjevati trhljad; kupi trhljadi / duh po trhljadi trhlini

ulívati -am nedov., tudi ulivájte; tudi ulivála (í)
izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: ulivati kipe / ulivati v bron, mavec
// izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: ulivati sveče, zvonove / ulivati črke iz svinca

ulívati se

teči, odtekati silovito in v velikih količinah:

voda se je ulivala po pobočju

/ ekspr.: pot se mu je kar ulival po hrbtu; iz oči so se ji ulivale solze

knjiž., ekspr. usipati se, padati: razpleteni lasje so se ji ulivali po ramenih

knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: skozi okno se uliva mesečina; močna svetloba žarometov se je ulivala proti gozdu

ekspr. pojavljati se v velikih količinah: besede jeze, ogorčenosti so se kar ulivale iz njega

brezoseb.

zelo, močno deževati:

ves dan se je ulivalo

/ v osebni rabi v presledkih se je ulival dež

ulivajóč

-a -e:

hudournik je, ulivajoč se po bregu, odnašal kamenje in vejevje

vejévje -a s (ẹ̑)
več vej, veje: vejevje se šibi od obilnega sadja; gosto vejevje zastira pogled / kup suhega vejevja

zažígati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, povzročati, da kaj zagori: zažigati drva, slamo / zažigati ogenj / zažigati možnarje / star. zažigati cigareto, pipo prižigati; pren., ekspr. zažigati v srcih ljubezen
● ob prihodu Turkov so zažigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki
// dajati kaj na ogenj, žerjavico, da tli in oddaja dim, vonj: zažigati brinove jagode, kadilo / v krščanskem okolju zažigati oljkove vejice ob grmenju
2. z ognjem, plamenom uničevati: zažigati dračje, vejevje; zažigati hiše, knjige
3. knjiž. razvnemati, spodbujati: zažigati upor / njegove besede zažigajo smeh

zréti zrèm nedov., zŕl (ẹ́ ȅ)
knjiž. gledati: zreti skozi okno, v strop; dolgo je zrla za njim; nekaj hipov sta si zrla v oči / zreti v zemljevid; ko je vstopil, je zrla v knjigo brala / kljubovalno je zrl vanj / zdaj čisto drugače zre na svet / okno zre na dvorišče / kritično zreti na svoje delo
● knjiž. skozi vejevje je zrlo jasno nebo se je kazalo, je bilo videti; knjiž. potrtost je zrla z njegovega obraza bil je potrt; knjiž. večkrat je že zrl smrti v obraz večkrat je bil v smrtni nevarnosti; knjiž. smelo zreti v prihodnost ne bati se prihodnosti; biti optimističen glede bodočih dogodkov

zróč

-a -e:

strogo zroč učitelj

v daljo zroče oči

Slovenski pravopis

..évje s. prip. obr. (ẹ̑) ʻskupno imeʼ ladjévje, vejévje, dežévje

palíti in páliti -im in páliti -im nedov. páli -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; pálil -íla in -il -ila, pálit, páljen -a; páljenje; (pálit) (í/ȋ/á á; á) star. žgati: koga/kaj poud. Njen pogled ga ~i; ~ vejevje sežigati
palíti se in páliti se -im se in páliti se -im se (í/ȋ/á á; á) star. žgati se, smoditi se

požgáti -žgèm dov., 3. os. mn. požgêjo tudi požgó, nam. požgàt; požgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ vejevje

vejévje -a s, skup. (ẹ̑) kupi suhega ~a

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

dráčje -a s

suho, odpadlo vejevje

SINONIMI:

suhljad, zastar. brst2, zastar. brstje, nar. frašje, nar. fratje, nar. hosta, nar. sušje, nar. šepraka

zaplétati se -am se nedov.

postajati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit

SINONIMI:

zamotavati se, ekspr. fecljati se

prihajati v kaj prepletenega, ovirajočega

SINONIMI:

ekspr. zahomotavati se, knj.izroč. zamotavati se

izraža, da kaj postaja tako, da se težko uredi, razreši

SINONIMI:

komplicirati se, ekspr. motati se, knj.izroč. zamotavati se, ekspr. zapredati se, ekspr. zavozlavati se

lit. izraža, da se dogajanje postopno začenja

SINONIMI:

ekspr. vozlati se, ekspr. zavozlavati se

GLEJ ŠE SINONIM: opotekati se

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

kopíčiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj spravljati na kup kaj k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / kam / kje
V skladišča /kar s preveliko hitrostjo/ kopičijo velike zaloge pokvarljivih živil.

Slovenski etimološki slovar³

drȃčje -a s

lȃt latȋ ž in -a m

lóza -e ž

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

lǫ́nica, f. 1) der Heuhaufe auf Wiesen, Cig., Jan., Hal.-C., Kras-Erj. (Torb.); kup sena naložen na vejevje, da se lahko potegne s planine nizdolu, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); l. slame, ein Strohhaufen, Cig., C.; — 2) die Spannung eines Hügels, vzhŠt.-C.

nákoł, -kǫ́la, m. tisti koli in tisto vejevje, s katerim se nakoli fižol, grah itd., die Besteckung, BlKr.

smrẹ́čina, f. = smrekova veja, Svet. (Rok.); — coll. = smrekovo vejevje, C.; tudi: smrẹčína.

šǫ́praka, f. = šipraka, suho brstje, suho vejevje, BlKr.

vẹję̑vje, n. coll. das Astwerk, das Gezweige.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

véje -a s vejevje: niki ſzo pa ſzekali vejje zdrevja KŠ 1771, 68; Lüſztvo ti zvejjom ſznáj'zi pout BKM 1789, 2

Slovar Pohlinovega jezika

smrečje [smrẹ̑čje] samostalnik srednjega spola

smrekovo vejevje; smrečje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovenski etimološki slovar³

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Kostelski slovar

Jezikovna svetovalnica