Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

vele...1 ali vèle... prvi del zloženk (ȅ)
nanašajoč se na veliki: velejadro, velemolekula
vele...2 ali vèle... prvi del zloženk (ȅ)
nanašajoč se na velik: veleblagovnica, veletovarnar; velelisten, velemesten
vele...3 ali vèle... prvi del zloženk (ȅ)
nanašajoč se na veliko: velepomemben, velevreden, veleznačilen
vél2 in vèl véla -o [veu̯prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́)
1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: vel list, šopek; rastline so vele / vela, nagubana jabolka
// ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: vela koža / ekspr.: vele prsi; vele roke starke
2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzob, vel mož
3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: vela lepota
● 
ekspr. odgovarjati z velim glasom neizrazitim, medlim; iron. vela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minilaprim. veniti
Število zadetkov: 4