eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
doajên doajêna in doajén doajéna; in doyen samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén] 1. najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega1.1. ekspresivno kdor je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugleden, spoštovan član kake skupine, strokovnjak na določenem področju
ETIMOLOGIJA: ↑doyen
ùh medmet1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
doyen doyena; in doajên samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén] 1. najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega1.1. ekspresivno kdor je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugleden, spoštovan član kake skupine, strokovnjak na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. doyen < lat. decānus ‛predpostavljen desetim podrejenim (vojakom, menihom)’, glej ↑dekan
Število zadetkov: 3