eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
doajên doajêna in doajén doajéna; in doyen samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén] 1. najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega1.1. ekspresivno kdor je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugleden, spoštovan član kake skupine, strokovnjak na določenem področju
ETIMOLOGIJA: ↑doyen
doyen doyena; in doajên samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén] 1. najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega1.1. ekspresivno kdor je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugleden, spoštovan član kake skupine, strokovnjak na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. doyen < lat. decānus ‛predpostavljen desetim podrejenim (vojakom, menihom)’, glej ↑dekan
ùh medmet1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ambasádor -ja m (ȃ)
najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jordanski ambasador v Sloveniji; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
doyen tudi doajên -a [doajên] m (ȇ)
knjiž. najstarejši član skupine, zbora, zlasti diplomatskega: veleposlanik je kot doyen diplomatov pozdravil predsednika; doyen ljubljanske Drame
izráziti -im dov. (á ȃ) 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izraziti mnenje, pomisleke;
burno izraziti svoja čustva;
javno, pisno izraziti svoje zahteve;
izraziti kaj z besedami, kretnjami, mimiko;
izraziti soglasje z gibom glave;
preprosta ljudstva izražajo svoje razpoloženje zlasti s petjem in plesom / izraziti s slikarskimi sredstvi
♦ jezikosl. izraziti začudenje z medmetom 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izraziti dvom o rešitvi krize;
izraziti komu hvalo, občudovanje, zahvalo;
izrazil je obžalovanje, ker ni mogel priti obžaloval je;
izraziti sožalje svojcem umrlega;
udeleženci simpozija so izrazili željo, da bi se še kdaj srečali / veleposlanik je izrazil prepričanje, da bo spor rešen po mirni poti; vlada je izrazila zaskrbljenost nad položajem v svetu / izraziti vdanost predsedniku
● publ. večina volivcev mu je izrazila zaupanje je glasovala zanj3. prikazati, podati z določenimi znaki, enotami: število 6 lahko izrazimo v obliki 2 × 3;
izraziti vrednost blaga v dolarjih;
izraziti s kemijsko formulo / to lahko izrazimo tudi matematično izráziti se
1. uporabiti jezik za podajanje, posredovanje misli, čustev: otrok se še ne zna izraziti; izbrano, jasno, pravilno se izraziti; slabo si se izrazil
// publ., navadno s prislovom povedati svoje mnenje: lepo, ugodno se je izrazil o pevcu; o prireditvi se je večina pohvalno izrazila / časopisi so se pohvalno izrazili o gostovanju ansambla
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z da, če izraža vljudno omejevanje povedanega: če se smem tako izraziti, takega igralca ne bo več kmalu / da se prav izrazim, meni ni za to čast
2. pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje človekovega razpoloženja, čustvovanja: v očeh se mu je izrazila groza, žalost / nezadovoljstvo se je izrazilo v demonstracijah
// pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje česa sploh: v romanu se je izrazil njegov domovinski čut; v umetnosti se je izrazilo življenje dobe / v narodnoosvobodilni vojni se je izrazila želja po svobodi
3. publ. izreči se, izjaviti: večina se je izrazila za predlaganega kandidata; izraziti se proti takemu načinu dela
izrážen -a -o:
javno izražen odnos do česa; z besedami izražena misel; izražena prošnja, zahteva; s kemijskimi simboli izražena sestava spojine; dolžina je izražena v metrih; to je premalo določno izraženo; izraženo v odstotkih
izročíti -ím dov., izróčil (ī í) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo;
izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca kaznivega dejanja // dati komu kaj, zlasti na slovesen način: izročiti diplome, odlikovanja
♦ polit. izročiti protestno noto; veleposlanik je izročil svoja akreditivna pisma predsedniku vlade // napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: izročiti proizvajalna sredstva delavcem / izročiti komu oblast, poveljstvo 2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: premaganci so morali izročiti orožje, trdnjavo / izročiti ključe hiše, mesta 3. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom: izročiti predmete v hrambo;
izročiti otroka v rejo, varstvo;
izročiti v promet, uporabo;
izročiti teze v razpravo dati / publ.: poslopje so izročili svojemu namenu; most so že izročili prometu / izročiti zadevo odvetniku / ekspr. izročil ga je sodišču vložil je tožbo proti njemu4. zastar. sporočiti: po otroku mu je izročil, naj ga obišče
● vznes. izročil je svojo dušo Bogu v krščanskem okolju umrl je; knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; vznes. njegovo truplo so izročili zemlji pokopaliizročíti se knjiž.
prepustiti se, predati se: izročiti se usodi / ves se je izročil svojemu poklicu posvetil
♦ rel. izročiti se Materi božji prositi za varstvo, pomoč
izročívši zastar.:
izročivši pismo, je odšel
izročèn -êna -o:
skrb za otroka je bila izročena sestri; ustno izročena pravljica; blago je bilo izročeno v varstvo
● ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
jugoslovánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo: jugoslovanska gostoljubnost / jugoslovanski narodi; jugoslovanski veleposlanik; jugoslovanska hokejska reprezentanca / jugoslovansko-italijanska meja / jugoslovanski standardi; jugoslovanska ideja v stari Avstriji ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov / Jugoslovanska ljudska armada [JLA]
♦ zgod. Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro
nèrezidénčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ima svoje stalno prebivališče, sedež zunaj države, v kateri posluje: nerezidenčni vojaški ataše; nerezidenčni veleposlanik
// ki je zunaj države, kjer ima lastnik svoje stalno prebivališče: nerezidenčni račun; nerezidenčna (hranilna) vloga
odprávnik -a m (ȃ)
1. uslužbenec, ki opravlja delo v ekspeditu: skladiščnik in odpravnik
2. polit., v zvezi odpravnik poslov diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, za stopnjo nižji od poslanika: vlada ne bo poslala tja poslanika, ampak le odpravnika poslov
// uslužbenec diplomatskega predstavništva, ki začasno nadomešča poslanika ali veleposlanika: ambasado trenutno vodi odpravnik poslov, ker se je veleposlanik po preteku mandata vrnil v domovino
♦ žel. vlakovni odpravnik ali odpravnik vlakov delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka
priredíti1 -ím dov., prirédil (ī í) 1. narediti vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirediti besedilo;
program bo treba še prirediti;
slovnico prirediti za šolo;
televizijsko zgodbo je priredil po noveli
♦ glasb. skladbo za mešani zbor prirediti za moški zbor // narediti ustrezno za kak namen sploh: prirediti okvir sliki; prirediti kolo za večjo hitrost; prirediti orodje za določeno delo; prirediti si lečo na mikroskopu naravnati2. narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne iz ustreznega materiala: mize so priredili iz starih desk;
prirediti oder na prostem / gospodar je dal za gosta prirediti sobo pripraviti, urediti3. narediti, kar je potrebno, da se kak javni dogodek začne, uresniči: prirediti dirke, izlet, koncert, proslavo, zborovanje;
vodstvo galerije bo priredilo razstavo;
veleposlanik je priredil sprejem, slavnostno večerjo v čast gostu;
šalj. zvečer so mu priredili pod oknom mačji koncert;
iron. hči mu je priredila škandal // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dijaki so priredili obisk tovarne; pisatelj bo priredil predavanje tudi pri nas bo predaval; prebivalci so gostu iz tujine priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli4. mat. narediti, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirediti številu njegov kvadrat prirejèn -êna -o
deležnik od prirediti: šahovski turnir je bil prirejen v čast slavnega mojstra; za tako delo prirejene škarje; nova izdaja pesmi je prirejena po prvi izdaji; kosilo, prirejeno za sto gostov; po pravilih prirejeno tekmovanje
// knjiž. ki ima enakovreden položaj: on mu ni podrejen, ampak prirejen
♦ geom. prirejena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera; pravn. prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbene skupnosti
rezidénčen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na rezidenco: rezidenčno pročelje / rezidenčna palača / rezidenčni veleposlanik veleposlanik v državi, v kateri biva2. nanašajoč se na rezidenta: rezidenčni bančni račun;
rezidenčni uporabnik telefonskih storitev;
rezidenčni status / rezidenčni umetnik gostujoči3. knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: rezidenčna četrt
♦ pravn. rezidenčna dolžnost nekdaj dolžnost določenih delavcev, da trajno prebivajo v kraju službovanja
sprejèm -éma m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od sprejeti: sprejem daril, denarja / sprejem novega zakona sprejetje / gostoljuben, prijazen sprejem; ekspr. leden sprejem; sprejem gostov / publ. prebivalci so tujemu gostu priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli; zaprositi za sprejem pri predsedniku republike / sprejem novih članov v društvo; sprejem v službo, šolo / navdušen sprejem filma pri gledalcih / antena za sprejem signalov / radijski, televizijski sprejem
2. družabna prireditev, namenjena srečanju povabljencev s kako pomembno osebo: veleposlanik je priredil svečan sprejem tujemu gostu v čast; udeležiti se sprejema / novoletni sprejem
vèleposlánik -a m (ȅ-á)
najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi: imenovati koga za veleposlanika; slovenski veleposlanik v Franciji
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ambasadorPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogdiplomatski predstavnik države v tujini
v prenesenem pomenu ugledna oseba, ki se zavzema za uveljavitev nečesa
IZGOVOR: [ambasádor], rodilnik [ambasádorja]
BESEDOTVORJE: ambasadorjev
ZVEZE: ambasador miru (OZN), Unicefov ambasador, ambasador znanosti
BelgijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Kraljevina Belgija
IZGOVOR: [bélgija], rodilnik [bélgije]
BESEDOTVORJE: Belgijec, Belgijka, Belgijčev, Belgijkin, belgijski
BelorusijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Belorusija
IZGOVOR: [belorúsija], rodilnik [belorúsije]
BESEDOTVORJE: Belorus, Belorusinja, Belorusov, Belorusinjin, beloruski
DanskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Kraljevina Danska
IZGOVOR: [dánska], rodilnik [dánske]
BESEDOTVORJE: Danec, Danka, Dančev, Dankin, danski
ZVEZE: Nekaj gnilega je v deželi Danski
ekscelencaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognaziv za visoke (državne) predstavnike
protokolarni naziv za visoke (državne) predstavnike, predvsem veleposlanika, veleposlanico
IZGOVOR: [ekscelénca], rodilnik [ekscelénce]
BESEDOTVORJE: ekscelenčin in Ekscelenčin
NATOPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
IZGOVOR: [náto], rodilnik [náta] tudi [náto]
BESEDOTVORJE: NATOV
NigerijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Zvezna republika Nigerija
IZGOVOR: [nigêrija], rodilnik [nigêrije]
BESEDOTVORJE: Nigerijec, Nigerijka, Nigerijčev, Nigerijkin, nigerijski
Organizacija združenih narodovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [organizácija zdrúženih národou̯], rodilnik [organizácije zdrúženih národou̯]
OttawaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [ótava], rodilnik [ótave]
BESEDOTVORJE: Ottawčan, Ottawčanka, Ottawčanov, Ottawčankin, ottawski
OZNPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Organizacija združenih narodov
IZGOVOR: prva oblika [ózẹèn], rodilnik [ózẹêna] tudi [ózẹèn]
druga oblika [ózənə̀], rodilnik [ózənə̀ja] tudi [ózənə̀]
BESEDOTVORJE: OZN-ov in OZN-jev
PakistanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Islamska republika Pakistan
IZGOVOR: [pákistan], rodilnik [pákistana]
BESEDOTVORJE: Pakistanec, Pakistanka, Pakistančev, Pakistankin, pakistanski
Ruska federacijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [rúska federácija], rodilnik [rúske federácije]
BESEDOTVORJE: Rus, Rusinja, Rusov, Rusinjin, ruski
TanzanijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Združena republika Tanzanija
IZGOVOR: [tanzánija], rodilnik [tanzánije]
BESEDOTVORJE: Tanzanijec, Tanzanijka, Tanzanijčev, Tanzanijkin, tanzanijski
TogoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Togovska republika
IZGOVOR: [tógo], rodilnik [tóga]
BESEDOTVORJE: Togovec, Togovka, Togovčev, Togovkin, togovski
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ambasádor -ja m z -em člov. (ȃ) veleposlanik; poud. ~ slovenske kulture |zastopnik|
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ)
ambasádorjev -a -o (ȃ)
vèleposlánik -a m, člov. (ȅá) imenovati koga za ~a
vèleposlánica -e ž, člov. (ȅá)
vèleposláničin -a -o (ȅá; ȅȃ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024
vèleposlánik -a
m najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024
izročíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj Izročila mu je lepe pozdrave od sorodnikov.1.1.
kdo/kaj podariti/pokloniti komu kaj
Izročila mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj komu/čemu kaj v/na/za kaj
Izročili so jim hišo v trajno last.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Vse orožje so izročili v vojašnico.
4.
iz politike kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročili so jim protestno noto.
5.
iz religije kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Izročili so se bogu.
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen,
bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
bíti têmeljni kámen [čésa],
bíti vógelni kámen [čésa[,
iméti kámen namésto srcá,
kámen modrósti,
kámen na kámen,
kámen na kámnu ni ostál,
kámen se je odválil od srcá kómu,
kámen spotíke,
[kot] kámen na sŕcu,
kot kámen težíti kóga kjé,
kot kámen v želódcu,
kot [mlínski] kámen okoli vratú,
kot [mlínski] kámen okrog vratú,
kot [mlínski] kámen za vrátom,
ležáti kómu kot kámen na sŕcu,
pádati kot kámen,
pásti kot kámen,
plávati kot kámen,
položíti têmeljni kámen,
postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
postáti vógelni kámen [čésa[,
postáviti têmeljni kámen,
poznáti vsák kámen,
preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
sípati zláta kámena v koríto,
têmeljni kámen [čésa],
têžek kot kámen,
tŕd kàkor kámen,
tŕd kot kámen,
tŕden kàkor kámen kóst,
tŕden kot kámen kóst,
vógelni kámen [čésa],
zadéla je kôsa ob kámen
nebó Frazemi s sestavino nebó:
dvígniti kóga/kàj do nebá,
hváliti kóga/kàj do nebá,
kàkor stréla z védrega nebá,
kot gròm z védrega nebá,
kot mána z nebá,
kot stréla z jásnega [nebá],
kot z nebá pásti,
kováti kóga v devêto nebó,
kováti kóga v nebó,
na vsè štíri straní nebá,
ne pásti z nebá,
pásti kot mána z nebá,
pod mílim nébom,
povzdigováti kóga/kàj do nebá,
spáti pod mílim nébom,
tréščiti kot stréla z jásnega nebá,
udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá,
v nebó vpijóč,
zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá,
živéti kàkor ptíca pod nébom,
živéti kàkor ptìč pod nébom
pést Frazemi s sestavino pést:
délati na lástno pést,
dobíti kóga v pést,
držáti pestí za kóga/kàj,
na lástno pést,
naredíti na lástno pést,
pestí srbíjo kóga,
pravíca pestí,
smejáti se kómu v pést,
stískati pestí [za kóga/kàj; da],
tiščáti pestí [kómu; za kóga/kàj],
udáriti s pestjó po mízi
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
nikotȋn -a m
posláti pọ́šljem dov.
vȅleposlánik – glej posláti
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ambasádor -ja m
izrédni in pooblaščêni vèleposlánik -ega -- -ega -a m
vèleposlánik -a m
vódja diplomátskega predstávništva -e -- -- m
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
Naslavljanje oseb v formalnem okoljuProsim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.
Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.
Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.
Pisanje začetnice pri nazivih in protokolarnih ogovorihKdaj je primerno uporabiti malo/veliko začetnico pri nazivih?
SP 2001 v 128. členu priporoča malo začetnico, ko gre za družabni položaj, pri 113. členu, ki govori o osebah z visoko funkcijo, pa z malo.
Gospod predsednik ali Gospod Predsednik?
Število zadetkov: 48