Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

veličásten -tna -o prid., veličástnejši (á ā) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
  1. a) velike razsežnosti: veličastne gore, smreke; veličastna stavba / sprejem je bil veličasten
  2. b) velikega števila: veličastna množica je bila v sprevodu
  3. c) slovesnosti, zanosa: spregovoriti z veličastnim glasom
  4. č) velike pomembnosti: veličasten dogodek; doseči veličastno zmago / veličastna pesnitev
    // ki se nanaša na kaj, kar zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje: veličasten razgled / vtisi o razstavi so veličastni / z veličastnim prezirom gledati okoli sebe
edínstven -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit
  2. 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja
olímpijski -a -o prid. (ī) 
  1. 1. nanašajoč se na olimpiado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja
    ♦     šport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre; letne olimpijske igre, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih, zimske olimpijske igre ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta
  2. 2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko svetišče / olimpijski bogovi olimpski
    ●     knjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličasten
ognjár -ja m (á) 
  1. 1. v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina: postal je ognjar
  2. 2. star. pirotehnik: ognjarji so za praznik pripravili veličasten ognjemet
rituál -a m (ȃ) knjiž.  
  1. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali
  2. 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka
  3. 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual
    ♦     rel. izdati nov ritual obrednik
impozánten -tna -o prid., impozántnejši (ȃ) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
  1. a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem / imel je impozanten obraz; impozantna postava / ekspr. te številke so impozantne zelo velike
  2. b) velikega števila, velikanski: impozantna družina rastlin; pred vhodom se je zbrala impozantna množica
kraljévski -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. nanašajoč se na kralje: kraljevska hiša, krona / kraljevska oblast / pripeljala se je kraljevska dvojica kralj in kraljica
    // njegovo kraljevsko veličanstvo
    ●     ekspr. kraljevska igra šah
  2. 2. ekspr. izredno lep, veličasten: na hribu je stal kraljevski hrast / imel je naravnost kraljevsko postavo
    // zelo velik, obilen: prejel je kraljevsko plačilo / kraljevski obed
    ♦     vrtn. kraljevska begonija begonija z velikimi srebrno progastimi listi in rdečimi cveti; zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
olímpski -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na Olimp: olimpski vrhovi / olimpski bogovi
  2. 2. knjiž., redko vzvišen, veličasten: imeti olimpske poglede na umetnost
ponôsen -sna -o prid., ponôsnejši (ó ō) 
  1. 1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti: zelo ponosen človek / ponosen narod
    // nav. ekspr. ki vsebuje, izraža tak občutek: pogledal nas je s ponosnim pogledom; njena ponosna hoja / na ponosnem čelu se je kazala skrb / to nam je povedal s ponosno odkritosrčnostjo
  2. 2. v povedni rabi, v zvezi z na zelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti
    1. a) samega sebe: če sem se spomnil na svoje ravnanje, sem bil ponosen nase / ponosen na svojo hrabrost, uspehe / ponosna je na svoje lepe lase / lahko smo ponosni na svojo preteklost / delavci so ponosni na svojo tovarno / ekspr. biti ponosen na svojo angleščino znanje angleškega jezika
    2. b) koga drugega: biti ponosen na sina
  3. 3. ekspr. mogočen, veličasten: nad nami se pne ponosni lok mostu; pred seboj je zagledal ponosne vrhove gor
spomeník -a m (í) kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo, določen dogodek: postaviti, zgraditi spomenik; bronast, kamnit, lesen spomenik; spomenik iz črnega marmorja; spomenik v obliki obeliska / odkriti spomenik / tu stoji spomenik slavnega pesnika, slavnemu pesniku / nagrobni spomenik; spomenik padlim partizanom / zakon o varstvu spomenikov; pren. v romanu je pisatelj postavil materi veličasten spomenik
// s prilastkom kulturna stvaritev, pomembno delo iz preteklosti: ta grad je spomenik renesančne umetnosti / arheološki, umetnostnozgodovinski spomeniki; glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen; rokopisni spomeniki
♦ lit. brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku
apokalíptičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče
// knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
pompózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo
// veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom
// hrupen, buren: pompozna reklama
grandiózen -zna -o prid. (ọ̑) nav. ekspr. mogočen, veličasten, sijajen: osebe v njegovem grandioznem romanu so zelo žive; to je bila grandiozna predstava; zgraditev prekopa je grandiozno delo / grandiozen načrt za preureditev gospodarstva velikopotezen, zahteven
// ekspr. zelo velik: to je grandioznega pomena za nas
majestétičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. veličasten, mogočen: bil je majestetičen; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir
♦ lingv. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov
spektakuláren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. slikovit, veličasten, sijajen: spektakularen nastop konjenice; spektakularna prireditev / pogled na izstrelitev rakete je bil spektakularen / spektakularen film spektakelski
// s katerim se hoče doseči močen vtis: predsednikov spektakularni odstop
● publ. ni mogoče pričakovati spektakularnih uspehov izrednih
veličájen -jna -o prid. (ȃ) star. veličasten: veličajna gora / veličajen prizor
veličánski -a -o prid. (ȃ) star. veličasten: veličanske gore / veličanski prizor
veličánstven -a -o prid. (ȃ) knjiž. veličasten: veličanstven sprejem zmagovalcev / veličanstven mir
veličástven -a -o prid. (ȃ) star. veličasten: veličastvena pesnitev
Število zadetkov: 19