veličína -e ž (í) 
  1. 1. lastnost, značilnost koga, ki se posebno odlikuje zaradi svoje pomembnosti, sposobnosti: spoznati veličino človeka / veličina dejanja; idejna, stilna veličina umetniškega dela; veličina poguma, poklica / ekspr. veličina narave
  2. 2. nav. mn., ekspr. kdor se posebno odlikuje zaradi svoje pomembnosti, sposobnosti: zbrale so se same veličine; politične, športne veličine
  3. 3. star. velikost: izmeriti veličino; steklenice enake veličine
    ♦     teh. kar je točno opredeljeno zlasti z načinom in enoto merjenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

relé -ja m (ẹ̑) 
  1. 1. elektr. priprava, ki ob spremembi vhodne električne veličine povzroči spremembo izhodne električne veličine: pripravo vklaplja in izklaplja rele; elektromagnetni rele / frekvenčni rele katerega vzbujevalna veličina je frekvenca; merilni rele ki deluje, ko karakteristična veličina z določeno točnostjo doseže delovno vrednost
  2. 2. žarg. relejna naprava, relejna postaja: rele na Nanosu se je pokvaril; postavljati nove releje; uporabiti satelit za rele / televizijski rele
    ♦     teh. gasilski cevovod z vsaj eno vmesno motorno brizgalno za poganjanje vode na bolj oddaljeno mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

premík -a m (ȋ) glagolnik od premakniti:
  1. a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet
  2. b) premiki luči
  3. c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib
  4. č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni, gospodarski, idejni, kulturni, sociološki premiki; ugotoviti velik premik v odnosu do ljudske poezije / pri cenah predvidevajo nadaljnje premike zvišanja
    ●     s tem stoletjem se približujemo koncu premikov ljudstev naseljevanj, priseljevanj
    ♦     elektr. fazni premik prehitevanje ali zaostajanje ene električne veličine glede na drugo iste vrste; lingv. premik naglasa na drug zlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

značílen -lna -o prid., značílnejši (ȋ) 
  1. 1. ki stvar, osebo določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega: značilen napev pesmi; značilne poteze kakega obraza / njegovo pisanje je mogoče spoznati po zanj značilnem slogu / njegov nasmeh je zelo značilen
  2. 2. ki ima izrazite, bistvene lastnosti istovrstnih stvari, pojavov: pesnik je značilen predstavnik dobe; narodopisno značilne vasi / značilne lastnosti kovin / značilen vonj po ožganem, po senu; stavba, značilna za secesijo / za to obdobje je značilen vsestranski kulturni razvoj
  3. 3. geom. ki ima lastnost, da določa geometrijsko tvorbo: značilni pravokotnik hiperbole; značilni presek stožca
    ♦     bot. značilna vrsta značilnica; pal. značilni fosil fosil, po katerem se določi, razpozna geološka doba ali njen del; petr. značilna rudnina rudnina, po kateri se imenuje kamnina; ptt značilna številka številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem; karakteristična številka; teh. značilna krivulja krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

detronizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odstraniti, pregnati s prestola: detronizirati kralja
// ekspr. odvzeti vzvišenost, veljavo, moč: pesnik je detroniziral vse bogove; detronizirati razne namišljene veličine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dočárati -am dov. (ȃ) publ. pričarati, prikazati: igralci so odlično dočarali burno življenje te zgodbe / poetične lepote in veličine ljubezni pesnik ni dočaral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

karakterístika -e ž (í) 
  1. 1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči
    1. a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist
    2. b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije
      // publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa
  2. 2. dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / žarg. imeti dobro karakteristiko
  3. 3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami
  4. 4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti
    ♦     mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

stabilizátor -ja m (ȃ) teh. naprava, ki omogoča ohranjati določeno lego vozila, plovila pri spremenjenih zunanjih okoliščinah: stabilizator preprečuje nagibanje avtomobila v ovinku; ladijski stabilizator; stabilizator letala
♦ elektr. stabilizator naprava, ki vzdržuje stalno vrednost kake električne veličine; napetostni stabilizator; kem. stabilizator snov, ki prepreči ali upočasni razpadanje kake druge snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

stabilizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da je kaj stabilno: stabilizirati čoln / stabilizirati satelit
// publ. ustaliti, utrditi: stabilizirati cene; odnosi so se stabilizirali / gospodarski, politični položaj se stabilizira / vreme se bo stabiliziralo ustalilo
♦ elektr. stabilizirati zmanjšati spreminjanje določene veličine na določeno vrednost; stabilizirati napetost; kem. stabilizirati snov z dodajanjem druge snovi preprečiti, upočasniti razpad kake snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

značílnica -e ž (ȋ) knjiž. značilna lastnost: proučevati spreminjanje bioloških značilnic
♦ bot. rastlinska vrsta, ki z navzočnostjo nakazuje določeno rastlinsko združbo; teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge; značilna krivulja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ojačeválnik -a m (ȃ) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine: popraviti ojačevalnik / elektronski ojačevalnik ki ima elektronke ali tranzistorje; gramofonski ojačevalnik; napetostni ojačevalnik ki povzroča povečanje izhodne napetosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

variátor -ja m (ȃ) teh. priprava za spreminjanje določene veličine: variator hitrosti
♦ elektr. variator napetosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Število zadetkov: 12