pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár] 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar ETIMOLOGIJA: ↑ovca
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr] pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
hŕt hŕta samostalnik moškega spola [hə̀rt] pes z zelo vitkim telesom, podolgovato glavo in daljšim gobcem
STALNE ZVEZE: afganistanski hrt, irski volčji hrt, mali angleški hrt, mali italijanski hrt, ruski hrt, španski hrt, veliki angleški hrt ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hȑt, nar. rus. hórt, češ. chrt < pslov. *xъrtъ ‛vrsta (hitrega) psa’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gonìč goníča samostalnik moškega spola [gonìč] 1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonjač
2. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonjač
STALNE ZVEZE: kratkodlaki istrski gonič, planinski gonič, posavski gonič, resasti istrski gonič ETIMOLOGIJA: ↑goniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mastíf mastífa samostalnik moškega spola [mastíf] zelo velik kratkodlak pes rumenkaste, rjavkaste ali srebrno sive barve, s krepkim telesom, črnim gobcem, kožnimi gubami, zlasti na glavi, in manjšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: angleški mastif
STALNE ZVEZE: angleški mastif, neapeljski mastif, tibetanski mastif ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. mastiff, prvotneje ‛ukročen, udomačen (pes)’, iz srlat. mastivus k lat. mansuētus ‛krotek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo 1.1. plod te rastline kot hrana, jed
2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona FRAZEOLOGIJA: velik kot melona ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dóga2 dóge samostalnik ženskega spola [dóga] STALNE ZVEZE: argentinska doga, bordojska doga, danska doga, nemška doga ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dogge iz angl. dog ‛pes’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala1.1. kar spominja na tako pokrivalo
2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta2.1. ta del gobe kot hrana, jed
3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl] večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia
STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
búldog búldoga samostalnik moškega spola [búldok búldoga] 1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: ameriški buldog, angleški buldog, francoski buldog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tiranozáver tiranozávra samostalnik moškega spola [tiranozávər] 1. velik mesojedi dinozaver z veliko glavo z ostrimi zakrivljenimi zobmi, majhnimi sprednjimi okončinami in dvonožno hojo; primerjaj lat. Tyrannosaurus rex; SINONIMI: iz paleontologije tiranozaver reks, iz paleontologije tiranozaver rex
2. podoba, ki predstavlja velikega mesojedega dinozavra z veliko glavo z ostrimi zakrivljenimi zobmi
STALNE ZVEZE: tiranozaver reks, tiranozaver rex ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Tyrannosaurus, angl. tyrannosaurus, frc. tyrannosaure) iz nlat. tyrannosaurus iz ↑tiran + ↑zaver
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
hinávec hinávca samostalnik moškega spola [hinávəc] kdor skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’ < pslov. *xyniti ‛prikrivati’ (prim. cslov. xyniti ‛varati’, star. hrv. hiniti, nar. rus. hínitь ‛grajati’, hínja ‛opravljivec’) iz ide. korena (s)keu̯h2- ‛pokrivati, prikrivati’, tako kot lat. ob-scūrus ‛temen’, prvotno *‛pokrit’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
poét poéta samostalnik moškega spola [poét] 1. kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: pesnik 1.1. ekspresivno pesem, pesmi te osebe; SINONIMI: ekspresivno pesnik
2. ekspresivno kdor kaj ustvarja, oblikuje na estetsko dovršen, izviren način
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Poet iz frc. poète, prevzeto prek lat. poēta iz gr. poiētḗs, prvotneje ‛stvaritelj, stvarnik’, iz poiéō ‛zlagam pesmi, pesnikujem’, prvotneje ‛delam, ustvarjam’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra. ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kómodoški kómodoška kómodoško pridevnik [kómodoški] STALNE ZVEZE: komodoški varan, komodoški zmaj ETIMOLOGIJA: po indonezijskem otoku Komodo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca] 1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes 1.2. manj formalno krzno te živali
2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ptíčar ptíčarja samostalnik moškega spola [ptíčar] 1. pes navadno s kratko ali srednje dolgo dlako in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na perjad
2. kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ornitolog
3. nekdaj kdor lovi, prodaja ptice
STALNE ZVEZE: nemški kratkodlaki ptičar, nemški ptičar ETIMOLOGIJA: ↑ptič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
staffordshirski staffordshirska staffordshirsko pridevnik [stáfortširski] STALNE ZVEZE: ameriški staffordshirski terier, staffordshirski bulterier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Staffordshire, po istoimenski angleški grofiji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
stáfordski stáfordska stáfordsko; in staffordski pridevnik [stáfortski] STALNE ZVEZE: ameriški stafordski terier, stafordski terier ETIMOLOGIJA: ↑staffordski
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ledeník ledeníka samostalnik moškega spola [ledeník] iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol
STALNE ZVEZE: celinski ledenik, jezik ledenika ETIMOLOGIJA: ↑leden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili. ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək] 2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno ETIMOLOGIJA: ↑zadeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
balván balvána samostalnik moškega spola [balván] 1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval2.1. manj formalno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar] 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
2. velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi
STALNE ZVEZE: bavarski barvar ETIMOLOGIJA: ↑barva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] 1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg 1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser] 1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser
2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar
3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor
STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
brák bráka samostalnik moškega spola [brák] srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: gonič, gonjač
STALNE ZVEZE: brak jazbečar ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Braque, frc. braque) iz it. bracco ‛lovski pes’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bulteriêr bulteriêrja samostalnik moškega spola [bulterijêr] velik kratkodlak pes s krepkim telesom, glavo jajčaste oblike, pokončnimi uhlji in manjšimi temnimi očmi
STALNE ZVEZE: staffordshirski bulterier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bull terrier iz ↑bul(dog) in ↑terier
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
háski háskija; in husky samostalnik moškega spola [háski] srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski haski
STALNE ZVEZE: sibirski haski ETIMOLOGIJA: ↑husky
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
husky huskyja; in háski samostalnik moškega spola [háski] srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski husky
STALNE ZVEZE: sibirski husky ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. husky, okrajšano iz Husky dog ‛eskimski pes’, iz Husky ‛Eskim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
málamut málamuta samostalnik moškega spola [málamut] zelo velik pes z gosto srednje dolgo dlako sivkaste ali črnkaste in bele barve, pokončnimi uhlji ter košatim zavitim repom; SINONIMI: aljaški malamut
STALNE ZVEZE: aljaški malamut ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. malamute iz eskimskega jezika inupijaščine malimiut
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír] miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera
STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led. ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pesimíst pesimísta samostalnik moškega spola [pesimíst] kdor vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pessimist iz frc. pessimiste, glej ↑pesimizem
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pridévniški pridévniška pridévniško pridevnik [pridéu̯niški] STALNE ZVEZE: pridevniška beseda ETIMOLOGIJA: ↑pridevnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják] 1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: ↑rastlina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
upepelíti upepelím dovršni glagol [upepelíti] 1. sežgati truplo, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremirati
2. ekspresivno uničiti kaj z ognjem, visoko temperaturo2.1. ekspresivno uničiti kaj sploh
ETIMOLOGIJA: iz pepeliti iz ↑pepel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski] STALNE ZVEZE: albuminska skuta ETIMOLOGIJA: ↑albumin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža] 1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež
2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
súlec súlca samostalnik moškega spola [súləc] 1. velika plenilska sladkovodna riba z velikim gobcem in črnimi pikami; primerjaj lat. Hucho hucho 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. sulac, kot stcslov. sulěj ‛boljši, močnejši’, cslov. suliti sę ‛bahati se’ iz pslov. *sulъ ‛velik’ < ide. *k'ou̯H-lo- ‛napihnjen, nabrekel’, tako kot stind. śū́ra- ‛junak’, śváyati ‛nabrekati, postajati močan’, śótha- ‛nabuhlost, nabreklina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
štírivrstíčni štírivrstíčna štírivrstíčno pridevnik [štírivərstíčni] 1. ki obsega štiri vrstice
2. ki je velik za štiri vrstice
ETIMOLOGIJA: iz štiri vrstice
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
belín belína samostalnik moškega spola [belín] dnevni metulj z belkastimi ali rumenkastimi krili navadno trikotne oblike; primerjaj lat. Pieridae
STALNE ZVEZE: kapusov belin ETIMOLOGIJA: ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bórderski bórderska bórdersko pridevnik [bórderski] STALNE ZVEZE: borderski ovčar ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. border ‛meja’, po mejnem področju med Anglijo in Škotsko
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka] 1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka 1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: čičerka
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑čičerka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
číšča číšče samostalnik ženskega spola [číšča] 1. izcedek, ki se iz maternice izloča nekaj tednov po porodu
3. ekspresivno proces, pri katerem se odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga nezaželeni, zlasti z vplivnih položajev; SINONIMI: čistka
STALNE ZVEZE: mesečna čišča ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma] 1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján] 1. gorska rastlina z usnjatimi suličastimi listi in modrimi, navzgor obrnjenimi trobentastimi cvetovi; primerjaj lat. Gentiana clusii; SINONIMI: veliki encijan
2. gorska zdravilna rastlina z votlim steblom, velikimi rjavo zelenimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Gentiana lutea; SINONIMI: rumeni encijan 2.1. zdravilni pripravek iz korenin te rastline
2.2. žganje, v katerem so namočene korenine te rastline
STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
épski épska épsko pridevnik [épski] 3. ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
4. ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti
5. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski
6. kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja
STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče ETIMOLOGIJA: ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba] 1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva 1.1. ta del organizma kot hrana, jed
1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad FRAZEOLOGIJA: goveja muzika ETIMOLOGIJA: ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
jázbečar jázbečarja samostalnik moškega spola [jázbəčar] majhen pes s podolgovatim telesom, zelo kratkimi nogami, daljšim gobcem in daljšimi povešenimi uhlji
STALNE ZVEZE: brak jazbečar, dolgodlaki jazbečar, kratkodlaki jazbečar, resasti jazbečar ETIMOLOGIJA: ↑jazbec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kráševec kráševca samostalnik moškega spola [kráševəc] velik dolgodlak pes belkasto sive barve, s krepkim telesom, večjo glavo, krajšim gobcem in povešenimi uhlji; SINONIMI: kraški ovčar
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz kraški ovčar, po pokrajini Kras
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
lenívec lenívca samostalnik moškega spola [lenívəc] 1. sesalec z manjšo glavo in dolgimi kremplji, ki se giblje zelo počasi, živeč v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Bradypus, Choloepus
2. ekspresivno len, počasen, neaktiven človek
STALNE ZVEZE: dvoprsti lenivec, orjaški lenivec, triprsti lenivec ETIMOLOGIJA: iz leniv iz ↑len
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mákroekonomíja mákroekonomíje samostalnik ženskega spola [mákroekonomíja] 1. ekonomija, gospodarski pojavi znotraj celotnega gospodarstva države ali širše gospodarske skupnosti1.1. veda, ki se ukvarja s tako ekonomijo, gospodarskimi pojavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macroeconomy iz novoklas. macro.., makro.. ‛velik, vele..’ iz gr. makrós ‛velik, dolg’ + ↑ekonomija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mehkodláki mehkodláka mehkodláko pridevnik [mehkodláki] STALNE ZVEZE: irski mehkodlaki pšenični terier ETIMOLOGIJA: iz mehka dlaka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš. ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ôvnov ôvnova ôvnovo pridevnik [ôu̯nou̯ ôu̯nova ôu̯novo] ETIMOLOGIJA: ↑oven
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pártner pártnerja samostalnik moškega spola [pártner] 1. oseba v odnosu do osebe, s katero je v ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem1.1. kdor ima s kom spolno razmerje
2. ena od oseb v paru, ki je udeležen v določeni, zlasti športni aktivnosti
3. oseba, ki s kom sodeluje na določenem področju3.2. iz biologije organizem, ki živi v povezavi z drugim organizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda] 1. vulgarno žensko spolovilo
2. vulgarno ničvreden, prezira vreden človek; SINONIMI: vulgarno pizdun
3. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi3.1. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec prestrašen, presenečen
FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda! ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
podlásica podlásice samostalnik ženskega spola [podlásica] 1. manjša zver z dolgim vitkim trupom, s temnejšo dlako po hrbtu in belkasto po trebuhu; primerjaj lat. Mustela
2. slabšalno kdor je zvit, premeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mala podlasica, velika podlasica ETIMOLOGIJA: = star. hrv. podlasica, sorodno cslov. lasica, hrv., srb. lȁsica, rus. lásica, češ. lasice, tudi star. sloven. lasica < pslov. *lasica, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta] 1. gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode1.1. koruzni zdrob za pripravo te jedi
STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji] ETIMOLOGIJA: ↑prašič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
púpek púpka samostalnik moškega spola [púpək] dvoživka z manjšo glavo, dolgim vitkim telesom, štirimi enako velikimi nogami in dolgim, ob straneh sploščenim repom; primerjaj lat. Pleurodelinae
STALNE ZVEZE: alpski pupek, navadni pupek, planinski pupek, veliki pupek ETIMOLOGIJA: nejasno, morda sorodno s ↑pupa - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
résast résasta résasto pridevnik [résast] STALNE ZVEZE: resasti istrski gonič, resasti jazbečar ETIMOLOGIJA: ↑resa
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sabljastozóbi sabljastozóba sabljastozóbo pridevnik [sabljastozóbi] STALNE ZVEZE: sabljastozoba mačka, sabljastozobi tiger ETIMOLOGIJA: iz sabljast zob
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
spongifórmni spongifórmna spongifórmno pridevnik [spongifórmni] STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, spongiformna encefalopatija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. spongiform, iz lat. spongia, spongea ‛goba’, to prevzeto iz gr. spongiá iz spóngos + ↑forma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
staffordski staffordska staffordsko; in stáfordski pridevnik [stáfortski] STALNE ZVEZE: ameriški staffordski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Stafford, po istoimenskem angleškem mestu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
varán varána samostalnik moškega spola [varán] večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Varanus
STALNE ZVEZE: komodoški varan ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar] 1. podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar
2. slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje
STALNE ZVEZE: veliki voluhar ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica] iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae
STALNE ZVEZE: poljska voluharica ETIMOLOGIJA: ↑voluhar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bábjek bábjeka; tudi bábjak samostalnik moškega spola [bábjek] neformalno, slabšalno moški, ki pogosto menja spolne partnerke ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑babjak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje] pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
baháški baháška baháško pridevnik [baháški] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahat, bahav 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: ↑bahač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje] 1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca] 2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cvetličnják cvetličnjáka samostalnik moškega spola [cvetličnják] 1. zaprt, navadno zastekljen prostor za gojenje rastlin, zlasti cvetlic
2. večja posoda, korito, v katero se posadi okrasne rastline
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost] 1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija] 1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo1.1. strokovno ocenjevanje, preverjanje okusa, arome, kakovosti hrane, pijače sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər] 1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + ↑zaver
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
enolônčnica enolônčnice samostalnik ženskega spola [enolônčnica] 1. gostejša, v eni posodi skuhana jed iz več vrst zelenjave in navadno mesa
2. ekspresivno mešanica, zmes
ETIMOLOGIJA: iz enolončen iz en lonec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gin gina; in džín1 samostalnik moškega spola [džín] 1. žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zelišč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. gin, srajšano iz genever ‛nizozemski gin’, prevzeto prek niz. genever iz stfrc. genevre ‛brin’ < vulglat. *ieniperus (lat. iūniperus) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
golfíst golfísta samostalnik moškega spola [golfíst] 1. športnik, ki se ukvarja z golfom1.1. kdor igra golf, se z golfom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑golf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo] 1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi] 1. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček
2. ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kákec kákca samostalnik moškega spola [kákəc] ETIMOLOGIJA: ↑kakati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kalorifêr kalorifêrja samostalnik moškega spola [kalorifêr] električna naprava z ventilatorjem za ogrevanje prostorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. calorifère ‛naprava za hišno gretje’, iz lat. calor ‛toplota’ + tvorjenka od ferre ‛nositi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija] 1. drama s šaljivo, smešno vsebino
2. film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem
3. elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh
4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja4.1. slabšalno dogajanje, dogodek, ki zaradi neprimernosti, nespametnosti vzbuja posmeh, neodobravanje, ogorčenje
STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana. ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kóntrabás kóntrabása samostalnik moškega spola [kóntrabás] 1. godalo s štirimi ali petimi strunami, ki ima najnižji tonski obseg
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kontrabass iz it. contrabbasso iz ↑kontra + ↑bas - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp] 1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadni krap FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krasoslôvje krasoslôvja samostalnik srednjega spola [krasoslôu̯je] 1. veda o krasu in kraških pojavih
ETIMOLOGIJA: ↑kras + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti] 1. čistiti kaj s krtačo, ščetko1.1. česati, negovati telo s krtačo, ščetko
1.2. čistiti, česati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: ↑krtača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati] 1. označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami
2. označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
3. označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom
4. ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo
5. ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah
6. iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen] 1. pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela1.1. ki je s čim napolnjen
2. ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč
ETIMOLOGIJA: ↑nagačiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
òh in ôh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ornitologíja ornitologíje samostalnik ženskega spola [ornitologíja] 1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem, opazovanjem ptic, zaščito ogroženih vrst ptic1.1. opazovanje, proučevanje ptic, zlasti kot ljubiteljska dejavnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologie, angl. ornithology, iz gr. órnis ‛ptica’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
osivéti osivím dovršni glagol [osivéti] 2. dobiti sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posiveti
3. ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim
ETIMOLOGIJA: ↑siveti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola [pártnerica] 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerka
2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerka
3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑partner
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pnevmokók pnevmokóka samostalnik moškega spola [pneu̯mokók] iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal in ob zmanjšani telesni odpornosti povzroča pljučnico, vnetja; primerjaj lat. Streptococcus pneumoniae
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. pneumococcus, okrajšano iz nlat. streptococcus pneumoniae ‛streptokok pljučnice’, glej ↑streptokok in ↑pnevmonija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
podočnják podočnjáka samostalnik moškega spola [podočnják] 1. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnik
2. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnik
ETIMOLOGIJA: iz podočen iz ↑pod + ↑oko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr] 1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka
2. ekspresivno izginotje, upad
3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica
4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces
5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
požréšno prislov [požréšno] 1. navadno slabšalno takó, da se veliko jé1.1. ekspresivno v veliki, pretirani meri
2. ekspresivno takó, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
3. slabšalno tako, da si kdo brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑požrešen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
príželjc príželjca samostalnik moškega spola [prížəlc] 1. iz anatomije organ v zgornjem delu prsnega koša, v katerem nastajajo limfociti1.1. tak živalski organ, navadno telečji, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz avstr. nem. Prüsel, knjiž. Briesel, kar etimološko ni pojasnjeno - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
psôvka psôvke samostalnik ženskega spola [psôu̯ka] žaljiva beseda, ki jo kdo izreče komu, ko izraža jezo nad njim
ETIMOLOGIJA: ↑psovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
reciklíranje reciklíranja samostalnik srednjega spola [reciklíranje] 1. ponovna uporaba, predelava odpadne snovi, materiala za proizvodnjo novih stvari
2. ekspresivno ponovna uporaba, predelava, aktualizacija česa
ETIMOLOGIJA: ↑reciklirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
róbec róbca samostalnik moškega spola [róbəc] 1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu
STALNE ZVEZE: veliki robec ETIMOLOGIJA: = hrv. rúbac < *rǫbьcь iz pslov. *rǫbъ ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični] STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej ↑simfonija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
skódrati skódram dovršni glagol [skódrati] 1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati 1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
2. v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati 2.1. v obliki skodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sprêsti sprêdem tudi sprésti sprédem dovršni glagol [sprêsti] tudi [sprésti] 1. izdelati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov1.1. narediti pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
FRAZEOLOGIJA: spresti mrežo (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa) ETIMOLOGIJA: ↑presti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
šansón šansóna samostalnik moškega spola [šansón] pesem z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, navadno sentimentalna, satirična, za katero je značilno recitativno petje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chanson < lat. cantiō ‛petje, pesem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
špíl špíla samostalnik moškega spola [špíl] 1. neformalno računalniška igra
2. neformalno namizna družabna igra s kartami, figurami
3. neformalno glasbeni nastop, na katerem se v živo igra zlasti zabavna glasba
4. neformalno, ekspresivno dejavnost, delovanje, ki poteka po določenih pravilih
FRAZEOLOGIJA: biti v špilu (za kaj), imeti v špilu koga, kaj ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Spiel ‛igra’, glej ↑špilati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vnúkov vnúkova vnúkovo pridevnik [wnúkou̯ wnúkova wnúkovo] ETIMOLOGIJA: ↑vnuk
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vpéti vpnèm dovršni in nedovršni glagol [ʍpéti] 1. narediti, povzročiti, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
2. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: ↑peti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zelenjádarstvo zelenjádarstva samostalnik srednjega spola [zelenjádarstvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: ↑zelenjadar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
beagle beagla samostalnik moškega spola [bígəl] srednje velik kratkodlak pes, navadno bele barve z rjavimi in črnimi lisami, s krepkim telesom ter daljšimi povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. beagle, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bernardínec bernardínca samostalnik moškega spola [bernardínəc] zelo velik pes bele in svetlo rjave barve, s krepkim telesom ter krajšim gobcem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Bernardshund, frc. saint-bernard, po prelazu med Italijo in Švico Mont Saint Bernard, kjer so menihi v 17. stol. vzredili to pasmo in jo usposobili za reševanje izpod snežnih plazov - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. ekspresivno zelo velik in močen moški
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín] 1. morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. Dicentrarhus labrax 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
brávo medmet [brávo] 1. izraža, da govorec navdušeno kaj odobrava, koga hvali1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, s čim ni zadovoljen
2. kot samostalnik izraz navdušenega odobravanja, pohvale
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bravo, prvotneje pridevnik ‛dober, sposoben, pogumen, srčen’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bulmastíf bulmastífa samostalnik moškega spola [bulmastíf] zelo velik kratkodlak pes rdečkaste ali rjavkaste barve, s krepkim telesom, krajšim črnim gobcem in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bullmastif, iz ↑bul(dog) + ↑mastif
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
concerto grosso concerta grossa samostalnik moškega spola [končêrto gróso] iz glasbene umetnosti večstavčna instrumentalna skladba s kontrastnimi deli, ki jih izmenjaje izvajata manjša skupina solističnih instrumentov in orkester
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. concerto grosso ‛veliki koncert’, iz ↑koncert in grosso v pomenu ‛velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
čistún čistúna samostalnik moškega spola [čistún] 1. navadno slabšalno kdor si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno purist
2. ekspresivno kdor pretirano skrbi za čistočo, higieno
ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dalmatínec dalmatínca samostalnik moškega spola [dalmatínəc] velik kratkodlak pes bele barve s črnimi pikami, z vitkim telesom in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dalmatiner iz angl. Dalmatian (dog), prvotno ‛dalmatinski (pes)’, po pokrajini Dalmacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dóberman dóbermana samostalnik moškega spola [dóberman] velik kratkodlak pes črne ali temno rjave barve s simetričnimi rdeče rjavimi lisami, z vitkim telesom in daljšim gobcem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dobermann, po nemškem vzreditelju Karlu Friedrichu Louisu Dobermannu (1834–1894) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dvóvrstíčni dvóvrstíčna dvóvrstíčno pridevnik [dvóvərstíčni] 2. ki je velik za dve vrstici
ETIMOLOGIJA: iz dve vrstici
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ênovrstíčni ênovrstíčna ênovrstíčno pridevnik [ênovərstíčni] 2. ki je velik za eno vrstico
3. v obliki enovrstičen, ekspresivno ki je razmeroma preprost, banalen, kratek
ETIMOLOGIJA: iz ena vrstica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
fùj in fúj medmet1. izraža, da se govorcu kaj gnusi1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi! ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
genealogíja genealogíje samostalnik ženskega spola [genealogíja] 1. veda, ki se ukvarja z raziskovanjem in opisom rodov, sorodstvenih povezav; SINONIMI: rodoslovje 1.1. podatki o kakem rodu, sorodstvenih povezavah; SINONIMI: rodoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Genealogie, angl. genealogy, frc. généalogie in) lat. geneālogia iz gr. geneālogía ‛rodopis, rodovnik’ iz geneá ‛izvor, rod, poreklo’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč] 1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev ETIMOLOGIJA: ↑goniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gúpi gúpija samostalnik moškega spola [gúpi] majhna riba z vitkim trupom in pahljačastim repom, ki sta pri odraslih samcih pisanih barv, po izvoru z vzhodnih Karibov in severnega dela Južne Amerike; primerjaj lat. Poecilia reticulata
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. guppy, po angleškem, na Trinidadu delujočem naravoslovcu Robertu Johnu Lechmeru Guppyju (1836–1916)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
hòv medmet1. navadno ponovljeno posnema glas psa
2. kot samostalnik oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi za psa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
jástog jástoga samostalnik moškega spola [jástok jástoga] 1. velik morski rak modrikaste barve z dolgimi tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; primerjaj lat. Homarus gammarus 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. jȁstōg iz neke roman. predloge < lat. astacus, to iz gr. astakós, ostakós < ide. *h2osth2n̥kó- ‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kapibára kapibáre samostalnik ženskega spola [kapibára] iz zoologije velik brezrepi glodalec s krepkim telesom, večjo glavo in resasto rdečkasto rjavo dlako, ki živi ob vodah Južne Amerike; primerjaj lat. Hydrochoerus hydrochaeris
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (angl. capybara, nem. Capybara in) port. capivara iz tup. ka'apiûara ‛jedec trave’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kardinálen kardinálna kardinálno pridevnik [kardinálən] 1. ekspresivno ki je glavni, bistven
2. ekspresivno ki je zelo velik, očiten
STALNE ZVEZE: kardinalno znamenje ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kardinal-) iz lat. cardinālis ‛glavni’ iz cardō ‛tečaj (pri vratih)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kítovec kítovca samostalnik moškega spola [kítovəc] iz zoologije zelo velik morski pes z velikim sploščenim gobcem in pikastim vzorcem po hrbtu, ki se hrani s planktonom; primerjaj lat. Rhincodon typus
ETIMOLOGIJA: ↑kit
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kókeršpanjél kókeršpanjéla; in kóker španjél samostalnik moškega spola [kókəršpanjél] srednje velik pes s srednje dolgo dlako, navadno rdečkasto rjave, črne barve ali črne in bele barve, in daljšimi povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cocker spaniel iz cocker (iz cock ‛streljati sloke’ iz cock ‛petelin’) + ↑španjel - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kóker španjél kóker španjéla; in kókeršpanjél samostalnik moškega spola [kókər španjél] srednje velik pes s srednje dolgo dlako, navadno rdečkasto rjave, črne barve ali črne in bele barve, in daljšimi povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cocker spaniel iz cocker (iz cock ‛streljati sloke’ iz cock ‛petelin’) in ↑španjel - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
komediografíja komediografíje samostalnik ženskega spola [komedijografíja] 1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je komedija1.1. komedije kot rezultat tega ustvarjanja
2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za glasbena dela komičnega značaja pri različnih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. commediografia, iz ↑komedija + gr. graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, slikam, vklešem, vrežem’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
lábradorec lábradorca tudi labradórec labradórca samostalnik moškega spola [lábradorəc] tudi [labradórəc] velik kratkodlak pes črne, rjave ali bež barve s povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Labrador (dog, retriever) ‛labradorski (pes, prinašalec)’, po kanadskem polotoku Labrador
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
literátinja literátinje samostalnik ženskega spola [literátinja] ženska, ki se ukvarja s pisanjem literarnih del; SINONIMI: literatka
ETIMOLOGIJA: ↑literat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
liváda liváde samostalnik ženskega spola [liváda] 1. večja površina, porasla s travo, cvetlicami1.1. večja površina, naravno porasla z nižjimi, travi podobnimi rastlinami
2. navadno v množini, ekspresivno področje delovanja, udejstvovanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. lìvada in cslov. livada iz ngr. libáda ‛velik travnik’, kar je izpeljano iz libádi ‛travnik’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mégabájt mégabájta samostalnik moškega spola [mégabájt] 1. iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 kilobajtov; simbol: MB1.1. velikost pomnilnika ali podatki, izraženi s to mersko enoto
STALNE ZVEZE: megabajt na sekundo ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. megabyte iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑bajt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
megahertz megahertza; in mégahêrc samostalnik moškega spola [mégahêrc] 1. iz fizike merska enota za izražanje frekvence, milijon hertzov; simbol: MHz1.1. procesorski takt računalniških procesorjev, izražen s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Megahertz, angl., frc. megahertz, iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑hertz
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mégavát mégaváta samostalnik moškega spola [mégavát] iz fizike merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, milijon vatov; simbol: MW
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Megawatt, angl., frc. megawatt, iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑watt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
njàm medmet1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim1.1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
3. kot samostalnik, ekspresivno okusna, dobra hrana
4. kot pridevnik, tudi podvojeno, ekspresivno ki je okusen, slasten
5. kot pridevnik, navadno podvojeno, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri jedenju nastale zvoke, tako kot angl. yum, redkeje nyum, hrv., srb. njàm, ki pri hranjenju otroka izraža pričakovanje grižljaja, primerjaj v tem pomenu tudi sloven. ham, am, ama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
novofundlándec novofundlándca samostalnik moškega spola [novofundlándəc] zelo velik dolgodlak pes, navadno črne ali rjave barve, s krepkim telesom, veliko glavo in krajšim gobcem
ETIMOLOGIJA: tvorjeno po zgledu angl. Newfoundland (dog) ‛novofundlandski (pes)’, po kanadskem otoku Nova Fundlandija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
òpala medmet1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava1.1. izraža, da se govorec ob nepričakovanem dogodku zamisli
2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, napako2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
2.2. izraža, da se govorec na hitro, bežno opraviči
3. kot členek uporablja se, ko govorec popravi svojo predhodno izjavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. ȍpalā, to pa (kakor ngr. ópala) iz tur. hoppala
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta] rod vojske, ki se bojuje peš
STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rárog rároga samostalnik moškega spola [rárok rároga] 1. velik morski rak rdečkasto rjave barve z belkastimi pikami, dolgimi tipalkami in brez klešč; primerjaj lat. Palinuridae 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. čak. rarȍg, sorodno s štok. ràrog = ukr. rárig, polj. raróg, raroh ‛vrsta sokola, lunj’ < pslov. *rarogъ iz *rarъ ‛krik, šum’ iz ide. onomatopeje *rē̆i̯-, prvotno se morda nanaša na ptiča, ali pa je hrv. rarog neposredno iz *rarъ ‛krik, šum’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rogáč rogáča samostalnik moškega spola [rogáč] velik hrošč temno rjave ali črne barve, katerega samec ima velike, rogovom podobne čeljusti; primerjaj lat. Lucanus cervus
ETIMOLOGIJA: ↑rog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rottweiler glej rótvajler
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rótvajler rótvajlerja; tudi rottweiler samostalnik moškega spola [rótvajler] zelo velik kratkodlak pes črne barve s simetričnimi rdeče rjavimi lisami, s krepkim telesom in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: ↑rottweiler
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
samojéd samojéda samostalnik moškega spola [samojét samojéda] velik pes z gosto srednje dolgo dlako bele barve, pokončnimi uhlji in košatim zavitim repom
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Samoyed, okrajšano iz Samoyed dog ‛samojedski pes’, po sibirskih nomadskih ljudstvih Samojedi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
séter sétra tudi séterja samostalnik moškega spola [sétər] tudi [séter] velik pes s srednje dolgo rahlo valovito dlako, vitkim telesom in daljšimi povešenimi uhlji
STALNE ZVEZE: angleški seter, irski seter ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. setter iz set v pomenu ‛pokazati, kje je divjad’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
slavolók slavolóka samostalnik moškega spola [slavolók] 1. velik kamnit spomenik v obliki loka na stebrih, z enim ali več prehodi, okrašen z reliefi, napisi
2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje napis, postavljena v čast koga
3. iz arhitekture lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Triumphbogen iz ↑slava + ↑lok
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sombrêro sombrêra samostalnik moškega spola [sombrêro] velik, navadno slamnat klobuk z zelo širokim navzgor zavihanim robom in stožčastim srednjim delom, po izvoru iz Mehike; SINONIMI: mehiški klobuk
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sombrero, angl. sombrero) iz špan. sombrero iz sombra ‛senca’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
stand up stand upa; in stand-up samostalnik moškega spola [stêndap] STALNE ZVEZE: stand up komedija ETIMOLOGIJA: ↑stand-up
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
šárplanínec šárplanínca samostalnik moškega spola [šárplanínəc] velik dolgodlak pes, navadno temno sive barve, s krepkim telesom in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srb. šarplanínac, po Šar planini, goratem področju med Kosovom in Makedonijo - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ščipálnik ščipálnika samostalnik moškega spola [ščipálnik] 1. manjšim kleščam podobna priprava za krajšanje nohtov; SINONIMI: ščipalec
2. nekdaj očala brez ročk, ki se pritrdijo na nos
ETIMOLOGIJA: ↑ščipati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
škarpína škarpíne samostalnik ženskega spola [škarpína] 1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpena
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. škàrpīna, glej ↑škarpena
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
španjél španjéla samostalnik moškega spola [španjél] majhen ali srednje velik pes s srednje dolgo ali dolgo dlako in daljšimi povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za prinašanje ustreljene perjadi ali izganjanje plena iz gostega rastja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Spaniel in) angl. spaniel iz stfrc. espaigneul ‛španski (pes)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
šprínger španjél šprínger španjéla samostalnik moškega spola [šprínger španjél] srednje velik pes s srednje dolgo dlako temno rjave in bele barve ali črne in bele barve ter daljšimi povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Springer Spaniel iz angl. springer spaniel, iz springer ‛skakač’ (iz spring ‛skočiti’) in ↑španjel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tarantéla tarantéle samostalnik ženskega spola [tarantéla] 1. velik dlakav pajek z izrazitimi strupniki, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Theraphosidae
2. iz zoologije večji rjav pajek s krepkimi nogami, ki živi v Sredozemlju; primerjaj lat. Lycosa tarantula
3. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tarantel iz it. tarantola, verjetno po krajevnem imenu Taranto - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
titánski1 titánska titánsko tudi títanski títanska títansko pridevnik [titánski] tudi [títanski] 2. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno epski
3. ekspresivno ki zahteva izjemen napor, trud, zavzetost
ETIMOLOGIJA: ↑titan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tokoferól tokoferóla samostalnik moškega spola [tokoferól] iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v rastlinskih oljih, zelenjavi, maslu in kot antioksidant pozitivno vpliva na celice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije E vitamin, iz biologije, iz farmacije E-vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin E
STALNE ZVEZE: alfa tokoferol ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. tocopherol, nem. Tocopherol, iz gr. tókos ‛rojstvo’ + phérein ‛nositi, prinašati’ po učinku zvišane plodnosti pri laboratorijskih podganah
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vèlemójster vèlemójstra samostalnik moškega spola [vèlemójstər] 1. najvišji naziv, ki ga šahistu podeli mednarodna šahovska organizacija1.1. šahist s tem nazivom
2. ekspresivno kdor je v čem zelo dober, najboljši
ETIMOLOGIJA: iz drugih slovan. jezikov prevzeto vele- ‛veliko-’ k velik + ↑mojster
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
volčják volčjáka samostalnik moškega spola [volčják] velik pes, navadno s srednje dolgo dlako rjavkaste in črne barve, daljšim gobcem, daljšim košatim repom in pokončnimi uhlji; SINONIMI: nemški ovčar
ETIMOLOGIJA: ↑volk
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək] 1. del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami1.1. iz zoologije del telesa za glavo in oprsjem pri členonožcih
3. zadnji del vozila, zlasti avtomobila
ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz ↑za
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zavropód zavropóda samostalnik moškega spola [zau̯ropót zau̯ropóda] iz paleontologije velik rastlinojedi dinozaver z dolgim vratom z manjšo glavo in štirinožno hojo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. sauropod, nem. Sauropode, frc. sauropode) iz nlat. sauropodus iz ↑zaver + gr. poús ‛noga, stopalo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.