Tiskanje

velíko1 -- s, pojm. (í) ~ je bilo porabljenega

velíko2 -- nedol. količ. štev. (í) Zbralo se je ~ ljudi; ~ lepote; z ~ truda zgraditi svoj dom; spis z ~ napakami

velíko3 mer. prisl. (í) ~ brati, se gibati; ~ bolj, več; ~ večja poraba

velíko4 povdk. (í) Dva milijona, to res ni bilo ~

vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i

veliko..2 prvi del podr. zlož. |veliko| velikobeséden, velikopotézen

véliko.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |velik| vélikonémec; vélikobritánski, vélikodržáven, vélikosobóten, vélikosŕbski

velíko.. prvi del podr. zlož. (í) |velik| velíkokalíbrski

veliko..1 prvi del podr. zlož. |velik| velikomeščàn; velikonôčen, velikosvétski

Véliko sláno jézero -ega -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ á ẹ̑) |severnoameriško jezero|

Véliko Tínje -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ í) na ~em ~u
velikotínjski -a -o, neurad. tínjski -a -o (ȋ; ȋ)
Velikotínjčan -a, neurad. Tínjčan -a m, preb. i. (ȋ; ȋ)
Velikotínjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

ta določni člen, neknj. pog.: ~ grdi del poti je že za nami grdi; Otrok že jé s ~ veliko žlico z véliko; Veliko je prestala, a ~ hudo jo še čaka hudo; Doma je od dvanajstih otrok ostal samo ~ najmlajši najmlajši; Med vojno je bil pri ~ belih pri belogardistih, domobrancih; Dobili so ~ mlado snaho; prijeti za ~ sladke za lase na sencih; Toliko je po ~ malem vredno najmanj

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

množína -e ž (í) meriti ~o padavin količino; publ. velika ~ hrane veliko; neobč. ~ trgovin na ulici veliko; pojm., jezikosl. |slovnično število|

mrgoléti -ím nedov. mrgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; mrgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) V zraku so mrgoleli komarji; redk. Nad pečmi je mrgolel dim migotal, trepetal; poud., s smiselnim osebkom mrgoleti koga/česa V nalogi ~i napak |veliko jih je|; poud. mrgoleti od koga/česa Polja ~ijo ~ ljudi |veliko jih je|; mrgoleti komu Od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži gomazeli

obílje -a s, pojm. (ȋ) ~ sodobnega življenja; neobč.: podnebje z ~em dežja z veliko količino; imeti vsega v ~u veliko

osušíti -ím dov. osúšil -íla, nam. osušít/osušìt; osušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) komu kaj ~ otroku lase; osušiti koga/kaj ~ perilo; ~ barje; osušiti kaj z/s čim ~ obraz z brisačo; poud. osušiti koga za kaj ~ očeta za denar |povzročiti, da porabi veliko denarja|
osušíti se -ím se (í/ȋ í) Studenec se je osušil; poud. ~ ~ z nakupom |porabiti veliko denarja za nakup|

pojédež -a m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad veliko jé|
pojédežev -a -o (ẹ̑) poud.

pojedúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |kdor rad veliko jé|
pojedúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.

pri [poudarjeno prí] predl. z mest., nasprotnostni par je od
1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob
2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi
3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|
4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|
5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju
6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru
7. medmetni ~ moji duši
8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|

svét2 -a -o; -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȇ) ~o bitje; ver. ~o rešnje telo v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi ~o Rešnje telo |zakrament; posvečena hostija|; poud. delati se ~ega |dobrega, pravičnega|; poud.: svet komu/čemu Ta stvar mu je ~a |ima zanj zelo veliko vrednost|; svet za koga/kaj Ta kraj je zanj ~ |ima zanj zelo veliko vrednost|
svéti -a -o (ẹ́) ver. ~ večer
svéti -ega m (ẹ́) vsi ~ in vsi svêti |praznik|
svéto -ega s, pojm. (ẹ́) odkriti kaj ~ega
svetóst -i in svétost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́) poud. ~ življenja |zelo velika vrednost|

védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno

čúda mer. prisl. (ȗ) poud.|zelo|: ~ gosta trava; ~ veliko prostora;|veliko|: Na travnikih se je paslo ~ živali

desét2 desêtih glav. štev. (ẹ̑ ẹ́) ~ prstov; poslovati z ~imi podjetji; knjiga v ~ih zvezkih; stati ~ tisoč; ver. ~ božjih zapovedi; poud. Na tvoje mesto lahko dobimo ~ boljših |veliko|
desét desêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) eden proti ~im; Kdor molči, ~im odgovori; nečlov. priti ob ~ih |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; Za organizatorja je kandidiralo veliko mest. Od ~ih v ožjem izboru so izbrali eno

dioptríja -e ž, pojm. (ȋ) izmeriti ~o leče; prakt.sp. imeti veliko ~o očala z veliko dioptrijo; števn. |enota za merjenje lomnosti|

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

nékaj4 mer. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) ~ je povedal, veliko pa ne; Na izletu je bilo kar ~ videti; ~ pa razumem tudi jaz; Poslopje je ~ zidano, ~ pa leseno deloma; Njegova beseda ~ zaleže precej, veliko; ~ se jezi (name) |zaradi nečesa|

ožéti ožmèm tudi ožéti ožámem dov. ožétje; drugo gl. žeti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ gobo; poud. do kraja ~ delavce |izrabiti, izkoristiti|; poud. ožeti koga za kaj ~ kupca za veliko vsoto |povzročiti, da porabi veliko vsoto|

potrátiti -im dov. -en -ena; potrátenje (á; á ȃ) poud. |zapraviti, porabiti|: kaj ~ veliko denarja; potratiti kaj za koga/kaj ~ veliko časa za zabavo; potratiti kaj z/s čim ~ veliko časa s klepetanjem

prečutíti in prečútiti -im dov. prečútenje; drugo gl. čutiti (í/ȋ/ú ú) kaj neobč. iskreno ~ pesem |s čustvi dojeti|; poud. veliko ~ |v čustvih doseči veliko mero|

skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›

trošíti in tróšiti -im in tróšiti -im nedov. tróši -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; tróšil -íla in -il -ila, tróšit, tróšen -a; tróšenje; (tróšit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; ọ́) kaj ~ denar, strelivo → porabljati; publ.: ~ moči porabljati, izgubljati; Avto veliko ~i porablja veliko goriva

žlíca -e ž (í) jesti z ~o; dajati zdravilo po ~ah; ~ za čevlje; poud.: šteti komu ~e |paziti, da ne bi kdo veliko pojedel|; zajemati življenje z veliko ~o |zelo intenzivno živeti|

bájno mer. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud.: ~ zaslužiti |zelo veliko|; ~ lepa dolina |zelo|

bataljón -a m (ọ̑) tankovski ~; poud. ~ otrok |veliko|

beróč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́)
beróči -a -e (ọ́) poud. predavanje za vse ~e občinstvo |ki redno, veliko bere|
beróči -ega m, člov. (ọ́) obvestiti ~e

bístven -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ problem; publ. narediti ~o napako veliko, hudo
bístveno -ega s, pojm. (ȋ) izpustiti kaj ~ega
bístvenost -i ž, pojm. (ȋ)

blá2 povdk. (ȃ) poud. Mi delamo, on pa samo ~ ~ |veliko govori|

blázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ človek; poud.: voziti z ~o hitrostjo |z zelo veliko|; To je ~o početje |nespametno|
blázni -ega m, člov. (á) zastar. bolnišnica za ~e za duševno bolne
bláznost -i ž, pojm. (á)

bŕblja -e ž, člov. (ȓ) slabš. |kdor veliko, prazno govori|: Poznajo ga, da je ~

brbljáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko, prazno govori| neslan ~
brbljáčka -e ž, člov. (á) slabš.
brbljáčev -a -o (á) slabš.

brbljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brbljánje; (-àt) (á ȃ) Otrok veselo ~a; slabš. brbljati o čem ~ ~ vsem mogočem |veliko, prazno govoriti|

brbljàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. |ki veliko, prazno govori|: ~a ženska
brbljávost -i ž, pojm. (á) slabš.

bŕbra -e ž, člov. (ȓ) slabš. |kdor veliko, prazno govori|: On je prava ~

brbráč -a m z -em člov. (á) slabš. |moški, ki veliko, prazno govori|:
brbráčka -e ž, člov. (á) slabš.
brbráčev -a -o (á) slabš.

brbráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brbránje; (-àt) (á ȃ) Voda ~a v loncu; poud. |veliko, prazno govoriti|; brezos. brbrati komu V želodcu mu ~a

brbràv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) poud. |ki veliko, prazno govori|
brbrávost -i ž, pojm. (á) poud.

brêzno -a s, rod. mn. brêzen (é) pasti v ~; poud.: ~ oceana |velika globina|; ~ trpljenja |zelo veliko trpljenje|; star. peklensko ~ pekel

cènt1 cénta in cènt cênta m (ȅ ẹ́; ȅ é) ~ moke; poud. imeti denarja na ~e |zelo veliko|

čeljustáč -a m s -em člov. (á) slabš. |veliko govoreč človek|
čeljustáčka -e ž, člov. (á) slabš.
čeljustáčev -a -o (á) slabš.

čeljustálo -a s, člov. (á) slabš. |veliko govoreč človek|

čeljústnik -a m, člov. (ȗ) slabš. |veliko govoreč človek|
čeljústnica -e ž, člov. (ȗ) slabš.
čeljústničin -a -o (ȗ) slabš.

črépati -am in črepáti -ám nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; črépanje in črepánje; (-at in -àt) (ẹ́; ẹ̑; á ȃ) pokr. severovzh. kaj ~ jabolčnik pohlepno, veliko piti

čúdo2 mer. prisl. (ȗ) poud.|zelo|: ~ lepi dnevi; ~ hitro;|veliko|: Zbralo se je ~ ljudi

debelobúčen -čna -o (ȗ) šalj. |z debelo, veliko glavo|: ~ fant
debelobúčnost -i ž, pojm. (ȃ) šalj.

debeloglávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor ima debelo, veliko glavo|
debeloglávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
debeloglávčev -a -o (ȃ) poud.

dél -a [tudi -u̯] m (ẹ́; ẹ̑) ~ celote; nadomestni ~i; zahodni ~ gorovja; prinesti k hiši svoj ~ delež; publ. velik ~ ljudi tega ne ve veliko

denár -ja m z -em (á) posoditi ~; menjati, preštevati ~; papirnati ~; ponarejeni ~; poud.: kupiti za velik ~ |znesek, plačilo|; biti pri ~u |veliko ga imeti|; gosp. kupna moč ~a

desétkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; desétkanje (ẹ̑) poud. koga/kaj Kuga ~a prebivalstvo |pozroča veliko smrti|

desétkrat kratn. prisl. (ẹ̑) ~ sedem je sedemdeset ‹10 × 7 = 70›; ~ manj, več; poud. ~ lepša je, kot je bila |veliko, dosti|

deséttísoči -ev m mn. (ẹ̑ȋ) bojevati se proti ~em; poud. (na) ~e ljudi |veliko|

devetkáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko govori|
devetkáčev -a -o (á) slabš.

devetkáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; devetkánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |veliko govoriti, pripovedovati|: kaj ~ neslanosti; devetkati o čem ~ ~ svojih dogodivščinah

devétkraten -tna -o (ẹ̑) ~a teža; poud. ~o izobilje |zelo veliko|

dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|

diametrálen -lna -o [ija] (ȃ) ~ položaj |popolnoma različen, nasproten|; poud. ~o nasprotje |zelo veliko|
diametrálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)

dírka -e ž (ȋ) konjske ~e; pojm., poud.: ~ za denar |veliko prizadevanje|; Bila je ~ (s časom) |hitenje, naglica|

do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja

dolgojezíčen -čna -o [u̯g] (ȋ) poud. ~a ženska |ki veliko govori, opravlja|

dolgojezíčnež -a [u̯g] m z -em člov. (ȋ) poud. |človek, ki veliko govori, opravlja|
dolgojezíčnica -e [u̯g] ž, člov. (ȋ) poud.
dolgojezíčnežev -a -o [u̯g] (ȋ) poud.
dolgojezíčničin -a -o [u̯g] (ȋ) poud.

drdrávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor hitro, veliko govori|
drdrávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
drdrávčev -a -o (ȃ) poud.

dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni

ekstáza -e ž, pojm. (ȃ) izobr. zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ~o; biti v ~i; poud. z govorom spraviti poslušalce v ~o |v zanos, veliko navdušenje|

enórmno nač. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) neobč. ~ delati veliko, ogromno

fazénda -e ž (ẹ̑) |veliko posestvo v Braziliji|

frangléščina -e ž, pojm. (ẹ̑) žarg. |francoščina z veliko anglicizmov|

galeríja -e ž (ȋ) umetniška ~; publika z ~e; poud.: ~ je navdušeno ploskala |ljudje na galeriji|; ustvariti ~o človeških tipov |zelo veliko|

gobcáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; gobcánje; (-àt) (á ȃ) nizk. |veliko, predrzno govoriti|

gobezdáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko, predrzno govori|
gobezdáča -e ž, člov. (á) slabš.
gobezdáčev -a -o (á) slabš.

gobezdálo -a s, člov. (á) slabš. neustavljivo ~ |kdor veliko, predrzno govori|

gobezdáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; gobezdánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |veliko, predrzno govoriti|

gobezdàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. biti preveč ~ |veliko, predrzno govoriti|
gobezdávost -i ž, pojm. (á) slabš.

gobezdávec -vca m z -em člov. (ȃ) slabš. |kdor veliko, predrzno govori|
gobezdávka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
gobezdávčev -a -o (ȃ) slabš.

gobezdúlja -e ž, člov. (ú) slabš. |ženska, ki veliko, predrzno govori|

gofljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; gofljánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |veliko, predrzno govoriti|

govoráč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko govori|
govoráčka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
govoráčev -a -o (á) slabš.

grmáda -e ž (á; ȃ) zložiti ~o iz suhih vej; ~ blaga; poud. pojesti ~o tort |zelo veliko|

grôza1 -e ž, pojm. (ó) ~ obide, prevzame človeka; vzbujati ~o otroku; groza pred kom/čim ~ ~ neznanim; poud. dreveneti od ~e, v ~i; privzdig. ~ smrti |grozljivost, pretresljivost|; poud. ~ ljudi |zelo veliko|

grozljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ prizor; poud. ~o nerazumevanje |zelo veliko|
grozljívost -i ž, pojm. (í)

haciénda -e [ije] ž (ẹ̑) |veliko posestvo v latinskoameriškem okolju|

hájka -e ž (ȃ) |vojaška akcija proti partizanom|; poud. V pisarni imajo pravo ~o |veliko dela|

hekatómba -e ž (ọ̑) |žrtvovane, darovane živali v stari Grčiji|; izobr. |veliko število nasilno umrlih ljudi|

hélikon -a m (ẹ̑) |veliko trobilo|

homêrski -a -o (ȇ) ~ spev; poud. opraviti ~o delo |zelo veliko, ogromno|
homêrskost -i ž, pojm. (ȇ)

hudoúrnik2 -a m (ȗ) ~i derejo v dolino; poud. izrekati ~e psovk |zelo veliko|

humózen -zna -o (ọ̑) ~a zemlja |z veliko humusa|
humózni -a -o (ọ̑) ~a snov
humóznost -i ž, pojm. (ọ̑)

íks3 -- nedol. količ. štev. (ȋ) neknj. pog. ~ ljudi ga sprašuje o tem veliko

in2 [poudarjeno ín] prir. vez.
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|

intenzíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ študij; Njegov vpliv je zelo ~ močen, velik; ~a barva izrazita; ~a bolečina huda
intenzívni -a -o (ȋ) ~ tečaj angleščine |časovno in vsebinsko zelo zgoščen|; ~o gospodarstvo |ki vlaga veliko dela in sredstev|
intenzívnost -i ž, pojm. (ȋ)

iskán -a -o; bolj ~ (á) publ. zelo ~ izdelek |po katerem je veliko povpraševanje|
iskánost -i ž, pojm. (á)

izrazít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) imeti ~ obraz; publ.: premalo ~ odgovor jasen, natančen; imeti ~o prednost pred kom veliko
izrazítost -i ž, pojm. (ȋ)

iztrebíti in iztrébiti -im tudi iztrébiti -im dov. iztrébljenje; drugo gl. trebiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ mladi gozd, travnik; ~ jarek očistiti; ~ solato otrebiti; poud. ~ ljudstvo |uničiti|
iztrebíti se in iztrébiti se -im se tudi iztrébiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) Bolnik se je iztrebil |je opravil veliko potrebo|

iztrébljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrébljanje (ẹ́) kaj ~ gozd, senožet; poud. ~ manjšine |uničevati|
iztrébljati se -am se (ẹ́) redno se iztrebljati |opravljati veliko potrebo|

izžémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izžémanje (ẹ̑) kaj iz koga/česa ~ sok iz limone, vodo iz perila; poud. ~ denar iz ljudi |jim ga veliko jemati|; izžemati koga/kaj ~ limono, perilo; poud.: ~ delavce |izrabljati, izkoriščati|; Delo v rudniku ga ~a |izčrpava, slabi|

jédec -dca m z -em živ. (ẹ̑) ~ mesa, planktona; člov., poud.: Pri hiši je dosti ~ev, a malo delavcev |ljudi, ki jih je treba preživljati|; biti slab, velik ~ |malo, veliko jesti|
jédka -e ž, člov. (ẹ̑)
jédčev -a -o (ẹ̑)

jézero1 -a s (ẹ̑) plavati v ~u; poud.: Vrhovi gora so se dvigali iz meglenega ~a |iz megle|; potočiti ~ solz |veliko|

kàj2 -- poljubn. količ. zaim. (ȁ) ~ potov sem imel, da sem vse to opravil |veliko|

kákati -am nedov. -ajóč, -áje; kákanje (á) otr. |opravljati veliko potrebo|

kalejdoskóp -a tudi kalejdoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) gledati v ~ |v optično igračo|; poud. ~ dogodkov |veliko raznovrstnih dogodkov|

kanonáda -e ž, pojm. (ȃ) neknj. pog. topovsko streljanje; poud. ~ kletvic |veliko|

ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma

klíničen -čna -o (í) poud. opisovati značaje oseb s ~o natančnostjo |veliko|
klínični -a -o (í) ~ pregled
klíničnost -i ž, pojm. (í)

kokodákati -am nedov. -ajóč; kokodákanje (ȃ) Kokoši ~ajo na dvorišču; nizk. |veliko in glasno govoriti|

kólikanj vpraš. mer. prisl. zaim. (ọ̑)
1. ~ sem si prizadeval za to veliko
2. v vezniški rabi, v sorazmernostnih odvisnikih ~ bolj se trudi, tolikanj manj ji uspeva kolikor

kòš kôša m s -em mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó) plesti ~; ~ listja; poud. ~ novic |veliko|; šport. metati na ~; rud. žarg. spustiti se v jamo v ~u v kletki

kot [poudarjeno kòt] podr. vez.
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in

krézovski -a -o (ẹ̑) poud. ~o bogastvo |veliko|

krítičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~ pregled; publ. ~o pomanjkanje premoga |zelo veliko|; biti zelo ~; publ. Položaj je zelo ~ |težek, težaven|; zdrav. Bolnikovo stanje je ~o |zelo slabo|; kritičen do koga/česa biti ~ ~ družbenih razmer
krítični -a -o (í) slovstv. ~ realizem
krítičnost -i ž, pojm. (í)

légija -e ž (ẹ́) rimska ~a |vojaška enota|; ~e v prvi svetovni vojni; poud. ~ občudovalcev |veliko|

legijón -a m (ọ̑) poud.: ~i ob televizijskih sprejemnikih |velike množice|; ~ mravelj |veliko|

lepíti in lépiti -im tudi lépiti -im nedov. lépi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lépil -íla tudi -il -ila, lépit, lépljen -a; lépljenje; (lépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ plakate; ~ raztrgane liste zlepljati; lepiti kaj na kaj ~ tapete na steno; To lepilo ne ~i več
lepíti se in lépiti se -im se tudi lépiti se -im se nedov. (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) na kaj Blato se ~i na čevlje; poud. lepiti se na koga Ženske se kar ~ijo nanj |kažejo veliko zanimanje zanj|

mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|

mástno prisl. -ej(š)e (á; á) mer. ~ in slastno se gostiti; poud. To so morali ~ plačati |drago, veliko|; nač., poud. ~ zakleti |nespodobno|

mêja -e tudi mêja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́/ẹ̑) prestopiti ~o; zasaditi živo ~; državna ~; jezikovne ~e; starostna ~; ~e znanja se širijo |področje, območje|; poud.: brez ~e razpravljati |zelo veliko, dolgo|; do skrajne ~e pošten |zelo pošten|; poslovati na ~i rentabilnosti |komaj še rentabilno| urad. delati, ukrepati v ~ah predpisov po predpisih

menažeríja -e ž (ȋ) Cirkusanti so imeli vrtiljak in ~o |tuje, divje živali|; poud. imeti celo ~o mačk in psov |veliko|

milijárda1 -e ž (ȃ) dve ~i; tri ~e tolarjev; prakt.sp. izvoz povečati za dve ~i |za dve milijardi denarnih enot|; poud. ~e kilometrov daleč |zelo veliko, neskončno|

milijón3 -- glav. štev. (ọ̑) ~ prebivalcev; dežela z ~ prebivalci; poud. kupiti ~ stvari |zelo veliko|

mirijáda -e ž (ȃ) neobč. deset tisoč; poud. ~e zvezd |veliko|

mláka -e ž (á) žabe v ~i; redk. ~e na cesti luže; poud. ~e krvi |zelo veliko|

mlakúžast -a -o; bolj ~ (ú) poud. ~a cesta |z veliko lužami, blatna|; slabš. ~a voda |kalna, umazana|

mnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) marsikateri: ~ človek gre tod mimo; ~i ljudje ne vedo več, kaj hočejo; ~a želja se nam ni izpolnila; ~e ženske so šle za dojilje v Egipt; pred ~imi leti veliko
mnógi -ega m, člov. (ọ̑) S te stene je ~ zdrsnil v smrt marsikateri
mnóga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je umrla prezgodaj marsikatera

mnógo2 -- nedol. količ. štev. (ọ̑) neobč. dosti, veliko: ~ ljudi je bilo na pogrebu; ~, ●~im sorodnikom je pomagal

mnóžica -e ž (ọ̑) ~ okrog prvaka; voditi ~e; publ. najširše ljudske ~e ljudje, ljudstvo; ~ gledalcev; poud. ~ obveznosti |veliko|; mat. teorija množic

mogóčnež -a m z -em člov. (ọ̑) poud. |človek z veliko oblasti, moči|: politični ~; ~i krajevne oblasti
mogóčnežev -a -o (ọ̑)

mogóčnik -a m, člov. (ọ̑) poud. |človek z veliko oblasti, moči|: ukloniti se ~u; občinski ~i
mogóčnica -e ž, člov. (ọ̑) poud.
mogóčničin -a -o (ọ̑) poud.

morílsko [u̯s] nač. prisl.(ȋ) poud. skoraj ~ resen |veliko preveč|

mučeníštvo -a s, pojm. (ȋ) ~ svetnikov; poud. ~ ljudi med vojno |veliko trpljenje|

múčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; múčenje (ú ȗ) koga/kaj ~ jetnika pri zaslišanju; poud. ~i ga zahrbtna bolezen |ima zahrbtno bolezen|; ~ (si) oči z branjem
múčiti se -im se (ú ȗ) Bolnik se ~i; poud. mučiti se z/s kom/čim ~ ~ z nemščino |slabo govoriti nemško|; ~ ~ z otroki in gospodinjstvom |imeti veliko dela, skrbi|; poud. Mučil se je, da bi jih pridobil |se trudil, si prizadeval|

múkoma nač. prisl. (ú/ȗ) neobč. z veliko težavo

múltinacionálka -e ž (ȗȃ) prakt.sp. veliko mednarodno podjetje: delnice ~e

na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|

nadmôčen -čna -o (ó) publ. ~ nasprotnik močnejši; poud. premagati težave z ~o voljo |z zelo veliko, izredno|

nagovoríti -ím dov., nam. nagovôrit in nagovorít/nagovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ neznanko; nagovoriti koga z/s kom ~ prišleca z gospod(om); nagovoriti koga k/h čemu Nagovorili so ga k prodaji; nagovoriti koga proti komu ~ člane proti predsedniku; nagovoriti koga zoper koga ~ ženo zoper moža; neobč. nagovoriti komu o kom/čem Veliko jim je nagovoril o njih povedal
nagovoríti se -ím se (í/ȋ í) o kom/čem Veliko so se nagovorili o tem problemu

naklatíti in naklátiti -im tudi naklátiti -im dov. naklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ hruške |natresti|; slabš. naklatiti komu kaj Naklatil jim je veliko neumnosti |izrekel, povedal|
naklatíti se in naklátiti se -im se tudi naklátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) poud.: Veliko se je že naklatil po svetu |potoval, potepal|; Naklatili so se od vseh strani |prišli|

nalétati se -am se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se; -al se -ala se tudi -ála se (ẹ́) poud.: Otroci so se do sitega naletali |natekali|; ~ ~ po uradih |imeti veliko opravkov|

namísliti -im dov. namíšljen -a (í ȋ) neobč. kaj Govor je namislil spotoma si je izmislil
namísliti se -im se (í ȋ) neobč. o čem Namislil se je o tem, kar je doživel |veliko je razmišljal, premišljeval|
namísliti si -im si (í ȋ) star. kaj Risba je taka, kot si jo je namislil zamislil; star. namisliti si kaj o kom izmisliti si

nàmreč tudi námreč prir. vez. (ȁ; ȃ) pojasnj. Midva, ~ brat in jaz, se dobro razumeva; Temu znancu piše samo enkrat na leto, ~ za rojstni dan; Tam, ~ pri sosedovih, je veliko novega; Bili so brez dolgov, brez uradno znanih ~; vzročn. Udeležba na zboru je bila zelo majhna, veliko ljudi je ~ že na dopustu; Vsi so vznemirjeni, zdaj gre ~ za pomembne stvari

napleteníčiti -im dov. -en -ena (í ȋ) slabš. |povedati veliko nepomembnega, nespametnega|: komu kaj Za danes si nam napleteničil dovolj nesmislov; napleteničiti kaj ~ same neumnosti

našáriti -im dov. našárjen -a; našárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj z/s čim ~ sobo z drobnarijami |postaviti vanjo veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. preveč ~ otroka |nalepotičiti, pisano obleči|
našáriti se -im se (á ȃ) redk., slabš. ~ ~ od nog do glave |nalepotičiti se, pisano se obleči|

našárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) slabš. ~ prostor |z veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. ~a ženska |nalepotičena, pisano oblečena|
našárjenost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.

natákati -am nedov. -ajóč; -an -ana; natákanje (ȃ) kaj ~ vino v kozarce; natakati kaj z/s čim ~ kozarce z vinom; natakati komu kaj ~ gostom pijačo
natákati se -am se (ȃ) poud. |veliko piti|: z/s čim ~ ~ s kavo, z vinom

nèizčŕpen -pna -o (ȅŕ; ȅȓ) ~e zaloge; poud. ~o zaupanje |izredno veliko|
nèizčŕpnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ)

nèmálo1 -- nedol. količ. štev. (ȅá) poud. |veliko, dosti|: V igri je ~ zapetov; ~ nesreč zaradi napačnega prehitevanja

nènasíten -tna -o; bolj ~ (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí) ~ otrok; poud. ~ trgovec |lakomen, pohlepen|; ~a jed; poud. ~o sovraštvo |zelo veliko|
nènasítnost -i ž, pojm. (ȅí)

nènaváden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȃ; ȅȃ) ~ pojav; poud. imeti ~o moč |zelo veliko|
nènavádno -ega s, pojm. (ȅȃ) doživeti nekaj ~ega
nènavádnost -i ž, pojm. (ȅȃ)

nèpojmljív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) neobč. ~a razlaga nerazumljiva; poud. delati z ~o natančnostjo |z zelo veliko|
nèpojmljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèponovljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ poskus; ~a preteklost; poud. doživeti ~o srečo |zelo veliko|
nèponovljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèpopísen -sna -o (ȅí; ȅȋ) imeti ~e občutke; poud. ~o navdušenje |zelo veliko|
nèpopísnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)

nèpopisljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ občutek nepopisen; poud. ~o veselje |zelo veliko|
nèpopisljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèprimérno1 prisl. (ȅẹ́) nač. ~ govoriti, se vesti; mer., poud. pridelati ~ več |veliko|

nèrazumljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ pojav; ~e besede; poud. delati z ~o vnemo |zelo veliko|; nerazumljiv komu biti ~ učencem;
nèrazumljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèstorjèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) Čaka ga še veliko ~ega dela neopravljenega
nèstorjêno -ega s, pojm. (ȅé) Tu je še veliko ~ega neopravljenega, nenarejenega

neštéto nač. prisl. (ẹ̑) poud. |zelo veliko|: imeti ~ sestankov; misliti na ~ stvari

nèubranljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ napad; poud. ~o hrepenenje |zelo veliko|
nèubranljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèvíden2 -a -o (ȅȋ) še ~e fotografije; ●~o čudo nenavaden, izreden dogodek; ●~o razkošje barv zelo veliko
nèvídenost -i ž, pojm. (ȅí)

nèzadŕžen -žna -o (ȅŕ; ȅȓ) ~ pohod sovražnika; poud. čutiti ~o veselje |zelo veliko|
nèzadŕžnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ)

nèzadržljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ razvoj; poud. ~o veselje |zelo veliko|
nèzadržljívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèzaustavljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ napad neustavljiv; poud. čutiti ~o utrujenost |zelo veliko|
nèzaustavljívost -i ž, pojm. (ȅí)

neznánsko mer. prisl. (ȃ) poud.
1. |zelo|: ~ se bati; ~ lepo dekle; ~ srečen
2. |veliko, mnogo|: ~ dela ima

níz -a m (ȋ) ~ biserov; neobč.: ~ utrdb nad dolino vrsta; drugi ~ nalog skupina; publ. ~ dejstev |več, veliko|; geom. ~ točk; jezikosl. naslonski ~; šport. izgubiti ~

obílica -e ž, pojm. (ȋ) neobč.: ~ podatkov velika količina; Vsega je bilo v ~i veliko

obílo količ. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) neobč. veliko: imeti ~ dela; ~ jesti; želeti ~ sreče; ~ poplačati za trud obilno, bogato

oblágati -am nedov. -ajóč; -aje; -an -ana; obláganje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ nasip s kamenjem; poud. ~ pomočnika z delom |mu nalagati veliko dela|

obsúti -sújem dov., nam. obsùt/obsút, obsút -a; obsútje; drugo gl. suti (ú ȗ) koga/kaj z/s čim ~ nevesto z rižem; poud. ~ moža z očitki |veliko mu očitati|

očít -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ í í; ȋ; í; ȋ) star.: ~ dokaz očiten; preprečiti ~o zlorabo veliko, hudo; Ta stvar je ~a jasna, razumljiva
očítost -i ž, pojm. (í; ȋ) star.

odlóčno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ zahtevati; poud. ~ premalo nas je |veliko|

odpŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ dežnik; publ.: imeti ~ pogovor s kom iskren, odkritosrčen; ~ problem nerešen; ~ spopad javen, očiten; odprt za koga/kaj biti ~ ~ vsakogar; poud.: biti ves ~ |imeti veliko ran|; biti ~e glave |bister, nadarjen|
odpŕti -a -o (ȓ) ~ bazen; ~o morje
odpŕto -ega s, pojm. (ȓ) zaveslati na ~o |na odprto morje|; biti na ~em
odpŕtost -i ž, pojm. (ȓ)

odzív -a m, pojm. (ȋ) ~ volilcev na vabilo; publ. Dogodek je naletel na velik ~ |o njem so veliko govorili, pisali|

odzíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; publ. ~a uprizoritev |o kateri se veliko govori, piše|
odzívni -a -o (í; ȋ) ~ čas
odzívnost -i ž, pojm. (í; ȋ)

ogrômno in ogrómno mer. prisl. (ȏ; ọ̑) imeti ~ dela |zelo veliko|

opráviti -im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago; star. opraviti koga obleči; opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|; ~ s predsodki |rešiti se jih|; publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga; nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo; poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|; Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|; Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|

oskúbsti oskúbem dov., nam. oskúbst/oskùbst; oskúbenje; drugo gl. skubsti (ú) koga/kaj ~ gos; poud. ~ soigralce pri kartah |povzročiti, da izgubijo veliko denarja|

pečkà -è in pèčka -e [pə] ž, rod. mn. pèčk tudi pečká tudi pečák (ȁ ȅ; ə̀) bučne ~e; poud. imeti denarja kot ~á |zelo veliko|; neobč. slivova ~ koščica

pekèl -klà tudi pèkel -kla [pəkəu̯] m (ə̏ ȁ; ə̀) ver. priti v ~; pojm., poud. Njihovo življenje se je spremenilo v ~ |v veliko trpljenje, bolečino|

peklíti -ím [pe in pə] nedov. pêkli -íte tudi peklì -íte in pèkli -íte; -íl -íla, pekljèn -êna; pekljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) poud. koga Krivica ga ~i |povzroča veliko trpljenje|; Žeja ga ~i |žejen je|
peklíti se -ím se [pe in pə] (í/ȋ í) poud. |zelo se truditi, si prizadevati|: ~ ~, da bi preživel družino

pietéta -e [ije] ž, pojm. (ẹ̑) veliko spoštovanje

pietéten -tna -o [ije] (ẹ̑)
pietétni -a -o [ije] (ẹ̑) ~o dejanje
pietétnost -i [ije] ž, pojm. (ẹ̑) veliko spoštovanje

písmen -a -o (ȋ) ~ človek; poud. biti zelo ~ |z lahkoto, veliko pisati|
písmeni -a -o (ȋ) ~ izpit pisni izpit
písmenost -i ž, pojm. (ȋ) odstotek ~i; slovstv. glagolska ~ glagolsko pismenstvo

píši -te okrnj. glag. (í) koga poud. ~ me v uho, nizk. v rit |izraža (veliko) omalovaževanje|

pítati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pítanje (í; ȋ) koga/kaj ~ svinje; ~ gosi; ~ otroka; poud. pitati koga z/s kom/čim ~ prišleca z beračem |zmerjati|; ~ otroka z obljubami |veliko mu obljubljati|

plamtèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) neobč., poud. ~a lica |močno pordela|; neobč. ~e domoljubje močno, veliko

plénjati -am nedov. -ajóč, -áje; plénjanje (ẹ́; ẹ̑) star.: Sadno drevje ~a dobro rodi, uspeva; Pšenica dobro ~a |daje pri mlačvi veliko zrnje|

plodovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) poud. ~ glasbenik |z veliko deli|; neobč.: ~a samica plodna; ~a zemlja rodovitna
plodovítost -i ž, pojm. (ȋ)

plôha -e ž (ó) ~ se ulije; poletne ~e; poud. ~ besed |veliko|

pôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa; plačati ~o vsoto celotno; udeležiti se seje v ~em številu vsi; nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|; poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov|
pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna
pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|
pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma

polníti in pôlniti -im [u̯n] nedov. pôlni -te in -íte, -èč -éča; pôlnil -íla, pôlnit, pôlnjen -a; pôlnjenje; (pôlnit) (í/ȋ/ó ó) kaj z/s kom/čim ~ blazino s perjem; Gledalci ~ijo dvorano; poud. Novica ~i strani časopisov |veliko pišejo o njej|
polníti se in pôlniti se -im se [u̯n] (í/ȋ/ó ó) Ribnik se ~i

pôlno [u̯n] nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) Glas je zvenel ~; ~ razvita osebnost; poud. Na cestah je ~ ljudi |veliko|

polovíca -e ž (í) ~ jabolka; ~ stroškov; biti na ~i poti; (za) ~o manjša vsota; poud. ~ ljudi tega ne ve |zelo veliko|

popláva -e ž (ȃ) škoda zaradi ~e; poud.: ~ v kopalnici |razlitje vode|; ~ besed |veliko|

pórcija -e ž (ọ́) dve ~i golaža; poud. velika ~ poguma |veliko|

práznik1 -a m (á) čestitati k ~u, za ~, ob ~u; priti na ~; za ~e oditi kam; ob ~ih se obiskovati; božični ~i; državni, kulturni ~; ~ dela |1. maj|; poud. Izid knjige je bil zanj velik ~ |veliko zadovoljstvo|

prekipevajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) poud. ~e veselje |zelo veliko|
prekipevajóči -a -e (ọ́) geol. ~ izvir

prekrít -a -o (ȋ) ~a streha; poud. biti ~ z ranami |imeti veliko ran|
prekríti -a -o (ȋ) ~ podboj; ~ stik
prekrítost -i ž, pojm. (ȋ)

premnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) ~i ljudje so preveč zaposleni; poud. utrujen od ~ih skrbi |zelo številnih|
premnóg -ega m, člov. (ọ̑) poud. ~i mislijo drugače |veliko ljudi|

premnógo -- nedol. količ. štev. (ọ̑) neobč. zelo veliko: Od dogodka je minilo že ~ let; ~ mater je izgubilo svoje sinove

prenékaj količ. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) poud. doživeti ~ porazov |veliko, mnogo|

prepéstovati -ujem in prepestováti -újem dov. prepéstovanje in prepestovánje; drugo gl. pestovati (ẹ́; á ȗ) poud. koga Koliko sem prepestovala tega otroka |ga veliko pestovala|

prepróga -e ž (ọ́; ọ̑) volnena ~; poud. ~ cvetja |veliko|

pretèk -éka m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ razdalje; publ. po ~u dveh let po dveh letih; poud. imeti vsega na ~ |zelo veliko|

pretêkli -a -o (é) ~ čas; jezikosl. ~ pogojnik; ~o leto
pretêklo -ega s, pojm. (é) žalovati za ~im
pretêklost -i ž, pojm. (é) bližnja ~; poud.: Vse to je ~ |je minilo|; človek s ~jo |človek, ki je veliko doživel|

pretenciózen -zna -o [ijo]; bolj ~ (ọ̑) neobč.: ~ načrt težko izvedljiv; ~ naslov članka veliko obetajoč; ~o filmsko delo umetniško, strokovno zahtevno
pretencióznost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) neobč.

pritískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritískanje (í) koga/kaj ~ gumbe; poud. Skrbi ga ~ajo |ima veliko skrbi|; pritiskati koga/kaj k/h komu/čemu ~ dekle k sebi; pritiskati koga/kaj na kaj ~ otroka na prsi; ~ žig na dokumente; knj. pog. pritiskati koga/kaj za kaj ~ upnika za plačilo zahtevati plačilo od upnika; pritiskati na koga/kaj ~ ~ tipke; poud.: ~ ~ kljuke |hoditi prosit za posredovanje, zaščito|; ~ ~ koga, da popusti |zahtevati od koga|; poud.: Lakota ~a |postaja zelo velika|; Ljudje ~ajo k vratom |se rinejo|
pritískati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k peči

prizanesêno povdk. (é) poud. komu z/s čim V življenju mu ni bilo z ničimer ~ |Doživel je veliko hudega|

produktíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) zelo ~a organizacija; gospodarsko ~ poklic donosen; biti ~ pri delu veliko narediti
produktívni -a -o (ȋ) ~ del prebivalstva
produktívnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ delavcev storilnost

publicitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) obisk je bil deležen velike ~e |o njem se je veliko pisalo, govorilo|

razpéti se -pôjem se dov., nam. razpèt se/razpét se; razpétje; drugo gl. péti (ẹ́ ó) Pevci so se razpeli; poud. razpeti se o kom/čem Pesnik se je razpel o lepoti narave |je veliko napisal|

razpísati in razpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj ~ gradbena dela; pravn. ~ obravnavo
razpísati se in razpisáti se -píšem se (í/á í) poud. o kom/čem ~ ~ ~ volitvah |veliko napisati|

razpisováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razpisovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nova delovna mesta
razpisováti se -újem se (á ȗ) poud. o kom/čem ~ ~ ~ gospodarstvu |veliko pisati|

raztŕgan -a -o; bolj ~ (ȓ) ~i čevlji; knj. pog., poud. govoriti kakor ~ dohtar |veliko, spretno|; biti ~
raztŕganost -i ž, pojm. (ȓ)

réka -e ž (ẹ́) prepeljati se čez ~o; kopati se v ~i; ~ Sava; prakt.sp. ~ je skoraj suha rečna struga; poud. ~ avtomobilov, solz |zelo veliko|

rekordêr -ja m z -em člov. (ȇ) ~ v skoku v višino; poud. Podjetje je ~ v prodaji |zelo veliko proda|
rekordêrka -e ž, člov. (ȇ)
rekordêrjev -a -o (ȇ)

réta -e ž (ẹ̑) |veliko rešeto|

rubríka -e ž (ȋ) razpredelek, razdelek, stolpec; poud. Ta novica že nekaj dni polni ~e časopisov |veliko pišejo o njej|

sálva -e ž (ȃ) ~ ob dnevu zmage; streljati v ~ah; poud. ~e smeha |veliko|

sapraménski -a -o (ẹ̑) poud. imeti ~o srečo |zelo veliko|

sêrija -e ž (é) izdelovati v majhnih, velikih ~ah; televizijska ~; ~ člankov, znamk; prva ~ motorjev; publ. narediti ~o napak veliko

Séverno mórje -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ọ̑) |morje med Skandinavijo in Veliko Britanijo|
severnomôrski -a -o (ó)

sijáj -a m s -em pojm. (ȃ) ~ draguljev; ~ njenih las; ~ sonca, zvezd svetloba, sij; poud. vabljiv ~ velemestnih izložb |veliko razkošje, razkošnost|

síla2 -- nedol. količ. štev. (ȋ/í) star. Zbralo se je ~ ljudi veliko

sinekúra -e ž (ȗ) |donosna služba brez veliko dela|

skúbsti skúbem nedov. -i -ite, -èč -éča; skúbel -bla, skúbst, skúben -a; skúbenje; (skúbst/skùbst) (ú) koga/kaj ~ kokoš; poud. ~ znanca pri kartah |povzročati, da porablja veliko denarja|

slapovít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~a reka |z veliko slapov|
slapovítost -i ž, pojm. (ȋ)

smŕten -tna -o (ȓ) ~ pik; poud. ~o sovraštvo |zelo veliko, hudo|; neobč. biti ~ umrljiv
smŕtni -a -o (ȓ) ~ boj
smŕtnost -i ž, pojm. (ȓ)

sovráštvo -a s, pojm. (ȃ) ~ do koga; ~ med njima; poud. divje ~ |zelo veliko|

sténa -e ž (ẹ́) obesiti na ~o; zabiti žebelj v ~o; narediti v ~i odprtine za okna; preplezati ~o; ~ želodca; poud. ~ nezaupanja |veliko nezaupanje|

stotérokrat kratn. prisl. (ẹ̑) redk. stokrat: ~ vrniti uslugo; poud. ~ boljši od drugih |veliko|

stotína -e ž (í) ~ litra; mat. ena cela, pet stotin ‹1,05›; poud. prevoziti ~e, na ~e kilometrov |veliko|

stótísočkrat kratn. prisl. (ọ̑ȋ) poud.: ~ ponoviti |dostikrat|; ~ večji |veliko|

strán2 smer. prostor. prisl. (ȃ)
1. iti, steči ~; spoditi ~; brž ~; ~ od tod; zaviti ~ od ceste; poud. Misli so mu uhajale ~ od knjige |ni bral zbrano|; v medmetni rabi ~, je zakričal nad otroki
2. spraviti madeže ~; vreči konzervo ~; poud. To je ~ vržen denar |zapravljen, nekoristno porabljen|
na strán smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) olepš. iti ~ ~ |na malo, veliko potrebo|

súperbómba -e ž (ȗọ̑) publ. |bomba z zelo veliko rušilno močjo|

súpertánker -ja m s -em (ȗá) |tanker z zelo veliko nosilnostjo|

šêjkovski -a -o (ȇ) poud. ~o bogastvo |zelo veliko|

šók -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) znaki ~a pri ponesrečencu; biti v ~u; zdravljenje s ~i; poud. Taki prizori vzbudijo pri gledalcih ~ |veliko presenečenje, osuplost|

šòp šôpa m (ȍ ó) nabrati ~ cvetja; ~ dlake, las; povezati v ~; izpadati v ~ih; poud. ~ bankovcev |veliko|; neobč. ~ svetlobe pramen, snop

špehàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) neknj. pog. ~ prašič |z veliko slanine|

števílo -a s (í) zapisati ~ z besedo ali s števkami; ~ zaposlenih; udeležiti se prireditve v velikem ~u; Učenci, petintrideset po ~u, so pripravili razstavo; poud.: dobiti brez ~a nasvetov |veliko|; biti pri čem za ~o |biti nepomemben; biti zraven za povečanje števila udeleženih|; fiz. magično ~; kem. atomsko ~; jezikosl. slovnično ~; mat.: algebraično ~; naravno ~; občno ~; sestavljeno ~; teh. oktansko ~

távžent2 -- [žə] glav. štev. (ȃ) neknj. pog. tisoč: plačati ~ tolarjev; pet ~ ljudi; dati dva ~ na račun dva tisoč; imeti ~ opravkov veliko, dosti; kletv. ~ hudičev, kod pa hodiš

tékniti -em dvovid. (ẹ́ ẹ̑) komu Kosilo je teknilo vsem; star. Veliko jé, pa mu nič ne ~e zaleže; star. Počitek mu ni teknil prijal

tísoč1 -- s (ȋ) Tri ~ in štiri ~ je sedem ~ ‹3000 + 4000 = 7000›; Desetkrat sto je ~ ‹10 × 100 = 1000›; bankovci po ~; prebrati številko ~; poud.: Njene možnosti so bile ~ proti ena |zelo majhne|; ~ in ~ jih je bilo |zelo veliko|

tísoč2 -- tudi tísoč -ih glav. štev. (ȋ) Zbralo se je okrog ~ ljudi; tek na ~ metrov; naklada s pet ~ izvodi; poud.: imeti ~ izgovorov, vprašanj |veliko, dosti|; Šipa se je razbila na ~ koscev |nešteto|; na ~e ptic je bilo mrtvih
tísoč -- m, ž, s mn., člov. (ȋ) Od ~ so jih sprejeli tristo; publ. gornjih deset ~ |najbogatejši, najvplivnejši ljudje|

tisočéro -ih tudi tisočéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |tisoč kosov, vrst|: ~ vilic; redk. s ~imi udeleženci s tisoč; poud. Vojna je zahtevala ~ življenj |veliko, mnogo|

tláčiti -im in tlačíti in tláčiti -im nedov. -i -ite in tláči -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in tláčil -íla, -it, -en -ena; tláčenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ seno na vozu; ~ tobak v pipo; poud. ~ hrano vase |hitro, veliko jesti|; poud. tlačiti koga ~ jetnike v klet |na silo spravljati|; Mora ga ~i |muči|; ~ politične nasprotnike |zatirati|
tláčiti se -im se in tlačíti se in tláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. ~ ~ skozi ozka vrata |gnesti se, prerivati se|

tóliko2 kaz. mer. prisl. zaim. °tolíko (ọ́/ọ̑)
1. ~ ti povem, več pa ne morem in ne smem; Zadeva je ~ zanimiva, kolikor vse nas prizadeva; Počakaj ~, da končam ta stavek; Ti problemi so ~ resnejši, ker je v državi tolikšna brezposelnost; Danes ljudje ne berejo več ~ kot/kakor prej; Jaz bom prispeval ~, kolikor boš dal ti
2. poud. |zelo veliko|: Revica je ~ pretrpela; ~ je še ljudi, ki stradajo

tóna -e ž (ọ̑) težek tri ~e; ~ premoga; poud. imeti česa na ~e |zelo veliko|

tórba -e ž (ọ̑) šolska ~; poud. imeti polno ~o novic |dosti, veliko|; knj. pog., poud. nositi glavo v ~i |biti v neprestani življenjski nevarnosti|

tréti2 trèm tudi tréti tárem nedov. trì tríte, tróč in teróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ lan; ~ orehe; ~ otroka z brisačo; poud. ~ komu prste |močno stiskati|; treti kaj ob kaj ~ kamen ob kamen
tréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj; treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|

tŕgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕganje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ češnje; ~ gumbe s plašča; brezos. ~a ga po rokah; poud. trgati koga/kaj komu/čemu ~ očeta družini |odtegovati|; poud. trgati koga/kaj od koga/česa ~ pomočnika od dela |odtegovati|; Delo ga ~a od žene |ločuje|; trgati komu/čemu koga/kaj ~ sošolcu knjigo iz rok; ~ materi otroka iz naročja; ~ delavcu petino plače; trgati komu od česa ~ bolniku od plače
tŕgati se -am se (ŕ ȓ) Jopica se ~a; Pes se ~a z verige; poud. V njej se vse ~a |Izgublja notranjo trdnost, moč|; poud. trgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih |s težavo se ločevati|; ~ ~ ~ skupine |odhajati, oddaljevati se|; poud. trgati se za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; Zanj se kar ~ajo s ponudbami |Ima veliko ponudb|

trpéžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ les; poud.: ~ dež |dolgotrajen|; biti zelo ~ |sposoben veliko prestati|
trpéžni -a -o (ẹ́) ~a ljuljka
trpéžnost -i ž, pojm. (ẹ́)

utápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utápljanje (á; ȃ) koga/kaj ~ mladiče; poud. ~ žalost v pijači |s pitjem delati, da preneha obstajati|
utápljati se -am se (á; ȃ) Kopalec se je utapljal; poud. utapljati se v čem Mesto se ~a v smeteh |je zelo nasmeteno|; ~ ~ ~ skrbeh |imeti veliko skrbi|

vèledélo -a s (ȅẹ́) poud. literarno ~ |veliko, pomembno delo|

vèletók -a m (ȅọ̑) sibirski ~i; poud. ~ turistov |zelo veliko|

velikánsko mer. prisl. (ȃ) poud. imeti ~ težav |zelo veliko|

vèn [vən] smer. prostor. prisl. (ə̏)
1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|
2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|

vík -a m, pojm. (ȋ) star. kričanje, vpitje; poud. ~ in krik |veliko razburjenje|

visokozmogljív -a -o (í; ȋ í í) publ. ~a naprava → z veliko zmogljivostjo

vrìtmepíši velel. medm. (ȉí) nizk. ~, delajte, kar hočete |izraža veliko omalovaževanje|
vrìtmepíši -- m, pojm. (ȉí) nizk. Vsaj ~ bi lahko rekel, ko sva se srečala; člov., nizk. Tak ~ bo meni ukazoval |ničvreden človek|

vrvéti -ím nedov. vŕvi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; vrvênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Mravlje ~ijo na vse strani; s smiselnim osebkom, poud. vrveti koga/česa Na ulici je vrvelo ljudi |je bilo veliko ljudi|

vsemogóčen -čna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) ~ človek; poud.: ~ vladar |z veliko oblastjo, močjo|; ~a ideja |zelo vplivna, upoštevana|
vsemogóčni -a -o (ọ́) ver. ~ Bog
vsemogóčnost -i ž, pojm. (ọ́)

vseznàl2 -ála -o [-u̯] (ȁ á á; ȁ ȃ á) poud. |ki ima veliko znanje|: biti ~
vseználi -a -o (á) ~ človek
vseználi -ega m, člov. (á) poud.
vseználost -i ž, pojm. (á) poud.

zabesnéti -ím dov.; drugo gl. besneti (ẹ́ í) Oče je zabesnel; poud. Boj je zabesnel |se je začel z veliko silo|

zagnán -a -o; bolj ~ (á) poud. |prizadeven, navdušen|: ~ delavec; biti ~ pri delu
zagnánost -i ž, pojm. (á) poud. |veliko navdušenje, vnema|

zakládnica -e ž (ȃ) shraniti kaj v ~i; poud. Slovar je prava ~ besed |v njem je veliko besed|

zakopán -a -o; bolj ~ (á) ~ zaklad; poud. zakopan v kaj biti ~ ~ delo |intenzivno, veliko delati|
zakopánost -i ž, pojm. (á)

zakopáti -kópljem tudi zakopáti -ám dov. zakopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ vodovodno cev; Samica ~e jajca; poud.: ~ roke v žepe |globoko potisniti|; ~ bojno sekiro |končati bojevanje, spor|; poud. zakopati koga/kaj v koga/kaj ~ dekle v nesrečo |spraviti|; ~ trpljenje vase |molčati o svojem trpljenju|
zakopáti se -kópljem se tudi zakopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ v mivko; ~ ~ med pernice; poud. ~ ~ v odročen kraj |iti, oditi|; poud. zakopati se v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno, veliko delati|

zakopávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zakopávanje (ȃ) koga/kaj ~ poginule živali; poud. ~ glavo med dlani |dajati, skrivati|; zakopavati koga/kaj v koga/kaj ~ sadike v mivko; poud. ~ podjetje v stroške |spravljati|
zakopávati se -am se (ȃ) ~ ~ v pesek; poud. zakopavati se v kaj ~ ~ ~ delo |intenzivno, veliko delati|

zalívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zalívanje (í) koga/kaj ~ cvetje; zdrav. ~ dojenčka |hraniti po steklenički|; Deževnica ~a kotanjo poud. Znoj ga ~a od napora |zelo se poti|; ~ pečenko; zalivati koga/kaj z/s čim ~ razpoke z betonom; poud. ~ ljudi z vinom |dajati jim piti vino v velikih količinah|
zalívati se -am se (í) poud. |veliko piti (alkoholne pijače)|

zamrgoléti -ím dov. zamrgolênje; drugo gl. mrgoleti (ẹ́ í) Mravlje so zamrgolele po mravljišču; poud., s smiselnim osebkom zamrgoleti koga/česa Na ulicah je zamrgolelo ljudi |Ljudje so se pojavili v velikem številu|; zamrgoleti od koga/česa Planine so zamrgolele od planincev |V planine je prišlo veliko planincev|

zamudíti -ím dov. zamúdil -íla, nam. zamudít/zamudìt; zamujèn -êna; drugo gl. muditi (í/ȋ í) koga/kaj ~ avtobus; poud. Popravilo ga je zamudilo |zanj je porabil veliko časa|; ~ rok; zamuditi z/s čim ~ s plačilom; zamuditi k/h komu/čemu ~ h kosilu
zamudíti se -ím se (í/ȋ í) Setev se je zamudila; ~ ~ pri zdravniku; zamuditi se z/s kom/čim ~ ~ z iskanjem podatkov

zamúdno2 povdk. (ú) ~ je, če moraš vsako stvar iskati |porabi se veliko časa|

zaplamenéti -ím dov.; drugo gl. plameneti (ẹ́ í) Ogenj ~i; poud. Med njima je zaplamenela ljubezen |se pojavila z veliko intenzivnostjo|

zaplamtéti -ím dov.; drugo gl. plamteti (ẹ́ í) Ogenj ~i; poud. V njem je zaplamtela strast |se pojavila z veliko intenzivnostjo|

zaposlováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zaposlovánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ nove delavce; Ta problem jih zelo ~uje z njim se veliko ukvarjajo; zaposlovati koga/kaj z/s čim ~ otroke z različnimi dejavnostmi; poud. ~ svoje misli z neumnostmi |misliti na neumnosti|
zaposlováti se -újem se (á ȗ) Mladina se težko ~uje

zaséden -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ stol; ~ telefon; knj. pog. Ta teden sem zelo ~ |imam veliko dela, obveznosti|
zasédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

zasipávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zasipávanje (ȃ) koga/kaj Zasipavalo jih je drobeče se kamenje; Sneg ~a sledi; zasipavati koga/kaj z/s čim ~ izkopani jarek s peskom; poud. ~ zmagovalko s pismi |pošiljati ji veliko pisem|

zaspánec -nca m z -em člov. (á) poud. |kdor rad (veliko) spi|: buditi ~e
zaspánka -e ž, člov. (á) poud.
zaspánčev -a -o (á) poud.

zasút -a -o (ȗ) z/s čim s peskom ~ vodnjak; poud. biti ~ s pismi |dobiti veliko pisem|
zasútost -i ž, pojm. (ȗ)

zasúti -sújem dov., nam. zasùt/zasút; zasútje; drugo gl. suti (ú ȗ) koga/kaj ~ jamo; Planince je zasul plaz; zasuti koga/kaj z/s čim ~ položene cevi s peskom; poud. ~ učence z nalogami |dati jim veliko nalog|; brezos. Zasulo ga je v rudniku
zasúti se -sújem se (ú ȗ) Brezno se je zasulo

zlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zlívanje (í) kaj ~ vodo po tleh; poud. ~ alkohol vase |veliko, zelo piti|; poud. zlivati kaj na koga/kaj ~ jezo na vojake |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zlivati kaj v kaj ~ veselje v pesem |izražati ga s pesmijo|
zlívati se -am se (í) Reki se ~ata pred mestom; poud. Ljudje se ~ajo na trg |množično prihajajo|; zlivati se v kaj fiz. Jedra lažjih prvin se ~ajo v težja; poud. zlivati se z/s kom/čim Zgodovina se ~a z legendo |se meša|

zmánjkati -a dov. zmánjkanje (ȃ) komu česa Zmanjkalo mu je denarja; poud. Hitro ji ~a sape |postane zadihana|; zmanjkati koga/česa Kmalu bo zmanjkalo nabornikov; Vode je zmanjkalo; poud. zmanjkati koga Čez noč jih je zmanjkalo |so izginili, pobegnili|; Od utrujenosti jo je zmanjkalo |je takoj zaspala|; os., omilj. zmanjkati komu Spet mu je zmanjkala knjiga |mu je bila ukradena, vzeta|; omilj. Z mize je zmanjkal rokopis |je bil ukraden, vzet|
zmánjkati se -a se (ȃ) z nikalnico koga/česa poud. Lepih deklet se ne ~a |je veliko|

zvŕhan -a -o (ŕ; ȓ) ~ pehar hrušk; poud. ~ koš novic |zelo veliko|
zvŕhanost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)

žêlo -a s (é) čebelje ~; poud.: ~ ljubosumja |veliko ljubosumje|; v odgovoru začutiti ostro ~ |zbadljivost|

žíriti -im nedov. -èč -éča; žírenje (í ȋ) gozd. Bukev ne ~i vsako leto; pokr. žiriti kaj ~ prašiče |pasti jih po gozdu z veliko žira|

živálen -lna -o (ȃ) čeb. Panj je ~ |v njem je veliko čebel|

žívo1 tudi živó prisl. (í; ọ̑)
1. nač. ~ se lesketati; ~ pripovedovati; ~ poslikan; ~ rdeč
2. mer., poud.: ~ pogrešati koga |zelo|; Tam je bilo vse ~ otrok |zelo veliko|

àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno

ákcija1 -e ž (á) delovna ~; vojaška ~; družbena ~ delovanje, delo; pojm. drama z veliko ~e dogajanja

bòlj prisl. (ȍ)
1. primer. ~ zelen; ~ goreč; ~ razvit; ~ brez skrbi; ~ delati kot kdo drug; ~ prav; čedalje, še, tem, veliko, vse, zmerom ~; ~ in ~; ~ ali manj |v precejšnji meri|
2. sorazmer. Kolikor ~ so jih tlačili, toliko ~ so se upirali

část -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ) veliko dati na svojo ~; sprejeti koga z vsemi ~mi; poud. Na mojo ~ |Res je tako|

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

dejánje -a s (ȃ) ocenjevati koga po ~ih; veliko kulturno ~; prvo ~ opere; zgodba brez ~a brez dogajanja; jezikosl. glagolsko ~; pravn. kaznivo ~

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

divjáčina -e tudi divjačína -e ž, skup. (á; ȃ; í) loviti ~o; snov. pripraviti ~o; števn. Večkrat ujame kako ~o |divjo žival|; člov., poud. Ta ~ mu je povzročil(a) veliko težav |človek, ki se težko obvladuje|

dôlžen -žna -o in dolžán dôlžna -ó [u̯ž] (ó; ȃ ó ọ̑) komu/čemu kaj biti ~ znancu veliko vsoto; biti ~ obrtniku za delo; biti ~ skrbeti za red; ~ si, da mu pomagaš
dôlžni -a -o (ó) ~ delež

dovléči -vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči: kaj ~ veliko vejo
dovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|

drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|

družínstvo -a s, pojm. (ȋ) ~ mu veliko pomeni

enák -a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ)
1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi
2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|
enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi
enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|
enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega
enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)

enójnik -a m (ọ̑) knjižnica z veliko ~i |unikati|

fantazíja -e ž, pojm. (ȋ) imeti veliko ~o domišljijo; števn. bolezenske ~e |prividi|; glasb. |skladba|

finésa -e ž, pojm. (ẹ̑) gibati se z veliko ~o; števn. stilne ~e dognanosti; poud. izdelati kaj do zadnje ~e |do popolnosti|

gíbati -ljem tudi gíbati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; gíbanje (í; í) z/s čim ~ s prstom; pešaj. gibati kaj Veter ~e veje premika
gíbati se -ljem se tudi gíbati se -am se (í; í) ~ ~ v ravni črti; veliko se gibati na svežem zraku; pešaj. Star je, komaj se ~e se premika

gradíti -ím nedov. grádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grajèn -êna; grajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ cesto; publ. ~ politiko na mednarodnem sodelovanju delati, ustvarjati; redk. Otroci ~ijo potoček pregrajujejo; redk. graditi kaj od česa Zid ~i vrt od struge deli, ločuje; brezos. Zdaj se veliko ~i

hudímana1 mer. prisl. (í) olepš. |hudičevo|: ~ veliko število

izdáti2 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta; 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) zaleči: Ta hrana veliko ~a

izgíniti -em dov. izgínjenje (í ȋ) Madež še ni čisto izginil; ~ v daljavi, med drevjem; Izginil je, kot bi se v zemljo vdrl |nenadoma, nepričakovano|; omilj. Iz trgovine je izginilo veliko blaga |je bilo ukradeno|

izkupíti in izkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) redk. ~ veliko vsoto pri prodaji iztržiti, dobiti; knj. pog., poud. ~ poškodbo v pretepu |dobiti|
izkupíti jo in izkúpiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Izkupil jo je od očeta
izkupíti jih in izkúpiti jih -im jih (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Ta jih bo še izkupil

izkúsiti -im dov. izkúšen -a (ú ȗ) kaj ~ veliko hudega

izločíti in izlóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ fanta na naboru; ~ veliko znoja; izločiti koga/kaj iz česa ~ sladkor iz raztopine
izločíti se in izlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Cink se ~i na katodi; ~ ~ iz družbe

izméček -čka m (ẹ̑) vulkanski ~i; poud. ~i človeške družbe |nenravni ljudje|; zdrav. okužiti se z ~i; snov. veliko ~a pri proizvodnji

izmetáti -méčem dov.; drugo gl. metati (á ẹ́) kaj Vse ~e, kar poje; izmetati kaj iz česa ~ kamenje iz zemlje; poud. izmetati kaj za kaj ~ veliko denarja za obleke |porabiti|

izrečèn -êna -o (ȅ é é) ~ sklep
izrečêno -ega s, pojm. (é) O tem je bilo veliko ~ega
izrečênost -i ž, pojm. (é)

izrúti -rújem dov., nam. izrùt/izrút, izrút -a; izrútje; drugo gl. ruti (ú) kaj iz česa ~ kol iz zemlje; Vihar je izrul veliko drevja; ~ las, zob

izvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. izvésta; 2. os. mn. izvéste, 3. os. mn. izvêjo in izvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj ~ novico; izvedeti za kaj ~ ~ službo; izvedeti kaj o kom/čem ~ veliko zanimivega o pisatelju; O letalski nesreči je izvedel iz časopisa

izvŕžek -žka m, snov. (ȓ) veliko ~a pri proizvodnji; števn., slabš. ~ človeštva |nemoralen, pokvarjen človek|

jezljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; jezljánje (-àt) (á ȃ) pokr. komu Pred vsemi je jezljala materi ugovarjala, odgovarjala; pokr. jezljati zoper kaj ~ ~ nove postave negodovati; pokr. Ljudje so veliko jezljali zaradi njegove ženitve opravljali, obrekovali; poud. Plamenčki ~ajo |plapolajo, švigajo|

kápnik -a m (ȃ) jama z veliko ~i

kolobócija -e ž, pojm. (ọ́) neknj. pog.: povzročiti veliko ~o zmešnjavo, zmedo; imeti ~e s čim neprijetnosti, težave

konzumírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konzumíranje (ȋ) porabiti: kaj ~ veliko gradbenega materiala

kozmopolítski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~e težnje svetovljanske; poud. veliko ~o mesto |svetovljansko|
kozmopolítskost -i ž, pojm. (ȋ)

kúmara -e ž (ú) olupiti ~o; mn., snov. ~e v solati; slabš. imeti veliko ~o |nos|

ljúdski -a -o (ȗ) ~ ples; veliko ~o zborovanje; star. ~a šola osnovna šola; biti preprost in ~
ljúdska -e ž, rod. mn. -ih (ȗ) prakt.sp. zapeti kakšno ~o ljudsko pesem
ljúdsko -ega s, pojm. (ȗ) star. delati škodo na ~em, po ~em na tujem, po tujem
ljúdskost -i ž, pojm. (ȗ)

máčka -e ž (ȃ) imeti pri hiši veliko mačk; tigrasta ~; člov., poud. |privlačna, premetena ženska|

màr in már primer. prisl. (ȁ; ȃ) rajši: Kaj pohajkuješ okrog, ~ bi se učil za izpite; ~ bi bil ostal tam, tu je veliko slabše

mása2 mer. prisl. (ȃ) neknj. pog. zelo: Bilo je ~ veliko ljudi

meánder -dra m (á) Reka ima veliko ~ov (ovinkov, zavojev); um. okrasiti z ~i

nabrúhati -am dov. -an -ana (ú ȗ) kaj Ognjenik je nabruhal veliko lave
nabrúhati se -am se (ú ȗ) poud. |prenehati bruhati|

nacépati -am tudi nacêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) poud. Čez noč je z dreves nacepalo veliko hrušk |popadalo|
nacépati se -am se tudi nacêpati se -am se (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) poud. Nacepalo se je kar nekaj ljudi |v presledkih prišlo|

načesáti -čéšem dov.; drugo gl. česati (á ẹ́) kaj ~ veliko prediva

nadojíti -ím dov. nadójil -íla, nam. nadojít/nadojìt; drugo gl. dojiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ punčko; pokr. vzh. ~ veliko mleka namolsti

nakápati -am in nakápati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; nakápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) kaj ~ na žličko kapljice zdravila
nakápati se -am se in nakápati se -ljem se (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) Na tla se je nakapala lužica krvi; poud. Nakapalo se je veliko ljudi |v presledkih prišlo|

nakládati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nakládanje (ȃ) kaj ~ hlode; nakladati komu kaj ~ delavcem veliko dolžnosti; sleng. Nehaj ~ |preveč, nepomembno govoriti|

nakláti -kóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) kaj ~ drva za zimo; ~ veliko perutnine
nakláti se -kóljem se (á ọ́) Na čereh se je ladja naklala

nakúhati -am dov. -an -ana; nakúhanje (ú ȗ) kaj ~ veliko jedi; poud. nakuhati komu kaj Pazi, da ti kakšne ne ~a |pripravi neprijetno presenečenje|
nakúhati se -am se (ú ȗ) Ta riž se zelo ~a

nalíčkati1 -am dov. -an -ana (ȋ) kaj Danes so naličkali veliko koruze
nalíčkati se -am se (ȋ) poud. česa Letos smo se pa že naličkali koruze |naveličali ličkanja|

nameníti in naméniti -im dov. naméni -te in -íte; naménil -íla, naménjen -a; (naménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu koga/kaj ~ darilo prijatelju; nameniti koga/kaj za kaj Namenili so ga za zdravnika; ~ veliko denarja za knjige
nameníti se in naméniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) ~ ~ vztrajati do konca; ~ ~ proti vrhu gore |oditi, odpraviti se|

namolíti -mólim dov.; drugo gl. moliti1 (í/ȋ ọ́) poud. kaj ~ več očenašev |zmoliti|
namolíti se -mólim se (í/ȋ ọ́) veliko se namoliti

namôlsti -môlzem [u̯s u̯z] dov., nam. namôlst/namòlst; namôlzenje; drugo gl. molsti (ó) kaj ~ veliko mleka; poud. ~ kaj na tuj račun |dobiti, pridobiti|

namúčiti -im dov. -en -ena (ú ȗ) koga Dovolj so jo namučili
namúčiti se -im se (ú ȗ) Veliko se je namučil, da je preživel družino

napleníti in napléniti -im dov.; drugo gl. pleniti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ veliko dragocenosti in denar

naplêsti -plêtem dov.; drugo gl. plesti (é) kaj ~ lepe puloverje; poud. naplesti koga/kaj ~ razgrajača |natepsti, pretepsti|; poud. naplesti komu kaj ~ staršem veliko hudega |skrivaj pripraviti, narediti|; naplesti kaj o kom/čem ~ ~ dogodku različne zgodbe |izmisliti si; povedati|

napósled2 tudi napôsled člen. (ọ̑; ȏ)
1. verjetn., neobč. nazadnje: ~ naj dodam še to
2. dodaj. neobč., ne nazadnje: Tukaj ~ ne gre za posameznika, ampak za veliko ljudi

napovédati -povém dov. napovédanje; drugo gl. povedati (ẹ́) koga/kaj ~ goste; ~ program; napovedati komu kaj ~ nevesti srečo, usodo; ~ vojno; poud. napovedati kaj o kom ~ veliko lepega o novem znancu |reči, povedati|
napovédati se -povém se (ẹ́) komu Gostje so se jim napovedali za nedeljo

narézkati -am dov. -an -ana; narézkanje (ẹ̑) kaj ~ veliko kolesc

narezljáti -ám dov. narezljánje; drugo gl. rezljati (á ȃ) kaj nekoliko ~ rob papirja; ~ veliko figuric

naskopáriti -im dov. naskopárjen -a; naskopárjenje (á ȃ) slabš. kaj ~ veliko denarja |privarčevati|

nastrelíti -ím dov. nastréli -íte in nastrêli -íte; nastrélil -íla, -ít/-ìt, nastreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ veliko divjih rac; redk. ~ srno obstreliti

nastréljati in nastreljáti -am tudi nastréljati -am dov.; drugo gl. streljati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) kaj ~ vse krogle v tarčo; ~ veliko fazanov
nastréljati se in nastreljáti se -am se tudi nastréljati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) Ni se še nastreljal

natvésti -tvézem in natvêsti -tvêzem dov., nam. natvést/natvèst in natvèst/natvêst; drugo gl. tvesti (ẹ́; é) slabš. komu kaj ~ otroku laž |izreči|; slabš. natvesti kaj o kom O njej je natvezel veliko neumnosti |izrekel|

naváljati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; naváljanje (á) kaj ~ veliko listov za rezance

nènarejèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) pritoževati se zaradi namišljenih, tj. ~ih krivic; neobč. ~o veselje resnično, iskreno; ~o vedenje
nènarejêno -ega s, pojm. (ȅé) Tu je še veliko ~ega
nènarejênost -i ž, pojm. (ȅé) neobč.

nèoprávljen -a -o (ȅȃ) ~o delo
nèoprávljeno -ega s, pojm. (ȅȃ) Tu je še veliko ~ega
nèoprávljenost -i ž, pojm. (ȅȃ)

nèpričakováno prisl. (ȅá) nač. ~ se zgoditi; mer., poud. zbrati ~ veliko denarja |zelo|

núditi -im in nudíti in núditi -im nedov. -i -ite in núdi -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in núdil -íla, -it, núden -a; núdenje; (-it) (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) komu kaj ~ bralcem domačo in tujo literaturo; ~ jezljivcu povod za prepir → dajati; ~ otrokom zgled → biti otrokom za zgled; Dokumenti ~ijo zanimive informacije → vsebujejo; ~mo veliko izbiro blaga → ponujamo, imamo; Šola ~i izobrazbo → izobražuje; ~ odpor → upirati se; ~ pomoč → pomagati
núditi se -im se in nudíti se in núditi se -im se (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) → ponujati se, kazati se: komu ~i ~ nam dober izhod

..o1 prisl. prip. obr. grôzno, náglo, rédko, užáljeno, velíko, vnéto, vedênjsko

obrníti in obŕniti -em dov. obŕni -te in -íte; obŕnil -íla, obŕnit, obŕnjen -a; obŕnjenje; (obŕnit) (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ konja; ~ otroka od okna; poud. obrniti koga za kaj ~ koga za veliko denarja |ogoljufati|
obrníti se in obŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ~ ~ in iti nazaj; obrniti se na koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja za nasvet; poud. Ta človek se zna obrniti |je spreten, iznajdljiv|

obstáti3 -stojím nedov.; drugo gl. stati2 (á í) neobč. ~i veliko zvezd je, obstaja; publ.: ~i nevarnost, da pride do nesreče → nevarno je; ~i sum, da je to storil on → sumijo; obstati iz česa Priprava ~i ~ več delov sestoji

odkosíti -ím dov. odkósil -íla, nam. odkosít/odkosìt; odkošênje; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) kaj z enim zamahom ~ veliko trave; odkositi za kaj ~ ~ krave nakositi

odléči -léže dov.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) komu Bolniku je odleglo; os., star. Bolečine so mu odlegle so ponehale, popustile; dvovid. Ti ~eš za dva; Stroji veliko ~ejo

odtéhtati -am dov. -an -ana; odtéhtanje (ẹ̑) komu kaj ~ kupcu pet kilogramov jabolk; odtehtati koga/kaj Včasih ena beseda ~a cel stavek; poud. Vsak od njih ~a deset napadalcev |je vreden|; neobč. Vaše priporočilo veliko ~a zaleže

odtékati -am nedov. -ajóč, -áje; odtékanje (ẹ̑) Voda po nevihti le počasi ~a; redk. Kri ~a iz rane teče; publ. S teh področij ~a veliko delovne sile odhaja
odtékati se -am se (ẹ̑) Obešeno perilo se ~a

ogledálo -a s (á) pogledati se v ~o, v ~u; poud.: veliko ~ jezera |gladina|; gledališče kot ~ časa |podoba|

osvojíti -ím dov. osvôji -íte; osvójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ sosednjo deželo; poud. ~ severni tečaj |prvi priti nanj|; ~ trdnjavo zavzeti; publ.: ~ nagrado dobiti, doseči; ~ predlog → sprejeti; ~ si veliko znanje → pridobiti si; poud. osvojiti koga ~ dekle |pridobiti si njeno ljubezen|; ~ poslušalce |navdušiti|

oškodováti -újem tudi oškódovati -ujem dov. oškodovánje tudi oškódovanje; drugo gl. škodovati (á ȗ; ọ́; ọ̑) koga/kaj ~ delavce; oškodovati koga/kaj za kaj ~ kupca za veliko denarja; star. Lep razgled nas je oškodoval za trud nam je poplačal trud

pazljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ učenec; biti ~ pri delu; redk. pazljiv do koga/česa biti ~ ~ dekleta pozoren, uslužen
pazljívost -i ž, pojm. (í) ~ učencev pri pouku; neobč. študiju posvečati veliko ~ pozornost, skrb

pêlin -ína m (é í) odtrgati ~; snov. piti ~; poud.: okusiti veliko ~a v življenju |neprijetnosti, razočaranj|; ~ bridkega spomina |grenkoba|

pénki -- m (ẹ̑) žarg. imeti veliko ~ ~ denarja

pláčati in plačáti -am dov. pláčaj -te in -ájte; pláčal -ála, pláčat; pláčan -a; pláčanje; (pláčat) (á/á á) koga/kaj ~ blago; ~ delavce; plačati kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za delo, za inštruktorja; plačati komu kaj ~ znancu pijačo; ~ v tolarjih, s tolarji; ~ z gotovino, s čekom

podjéten1 -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ gospodar; poud. zelo ~ fant |drzen, samozavesten|
podjétnost -i ž, pojm. (ẹ́) lotiti se česa z veliko ~jo

poezíja -e ž, pojm. (ȋ) ustvarjati ~o; ~ moderne pesništvo; neobč. V tem delu je veliko ~e čustvenosti; poud.: biti brez ~e |resen, zadržan, tog|; poslušati njen glas je prava ~ |je zelo prijetno, je užitek|; skup. ~ sodobnih pesnikov pesniška dela, pesmi

pohválen -lna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~a lastnost
pohválni -a -o (á; ȃ) ~e besede
pohválno -ega s, pojm. (á; ȃ) slišati veliko ~ega o kom
pohválnost -i ž, pojm. (á; ȃ)

poizgubíti -ím dov. poizgúbil -íla, nam. poizgubít/poizgubìt; drugo gl. gubiti (í/ȋ í) kaj ~ veliko ključev
poizgubíti se -ím se (í/ȋ í) Rokopisi so se poizgubili

pokasírati -am dov. -an -ana; pokasíranje (ȋ) knj. pog. kaj ~ veliko denarja za nastop dobiti, prejeti

pokŕmiti -im dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla, pokŕmljen -a; pokŕmljenje (ŕ) kaj ~ veliko sena; pokrmiti čemu kaj ~ živini slabo sadje

polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka

pomeníti in poméniti -im dov. poméni -te in -íte; poménil -íla, poménit; (poménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj To ne ~i nič dobrega; pomeniti komu Denar jim ne ~i veliko

pometáti -méčem dov. pometánje; drugo gl. metati (á ẹ́) koga/kaj ~ škatle stran; žarg. Na izpitu jih veliko ~e negativno oceni

ponášiti -im dov. -en -ena; ponášenje (á ȃ) kaj ~ tuje ime; neobč. ~ veliko latinskih besedil prevesti

ponevériti -im dov. ponevérjen -a; ponevérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ veliko vsoto

popókati -am dov. -an -ana; popókanje (ọ́ ọ̑) Kozarci so popokali; poud. popokati koga/kaj ~ veliko zajcev |postreliti|

porabíti in porábiti -im dov. porábljenje; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) kaj ~ kurjavo; porabiti kaj za koga/kaj ~ ves denar za nakup hrane; neobč. ~ desko za veslo uporabiti; Motor veliko ~i

požrtvoválen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~o delo; biti ~
požrtvoválnost -i ž, pojm. (ȃ) streči z veliko ~jo

pràvzapràv presoj. člen. (ȁȁ) ~ si samo domišlja, da je bolan; Neumen ~ ni, pač pa len; Šport, ~ rekreacija, mu veliko pomeni; v vprašalnih stavkih, poud.: Kje pa smo ~; Kaj ~ hočejo od tebe; Za kaj ~ gre

prédno podr. vez. (ẹ̑) preden: Porabi veliko časa, ~ kaj najde

pregrešíti -ím dov. pregréšil -íla, nam. pregrešít/pregrešìt; drugo gl. grešiti (í/ȋ í) redk. kaj ~ veliko napak zagrešiti
pregrešíti se -ím se (í/ȋ í) proti komu/čemu ~ ~ ~ staršem; poud. ~ ~ ~ novim predpisom |prekršiti jih|; pregrešiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ očeta; poud. ~ ~ ~ postavo |prekršiti zakon, predpis|; pregrešiti se nad kom/čim ~ ~ ~ očetom; poud. ~ ~ pri hrani |prekršiti se|

prejezíti se -ím se dov. prejézil se -íla se, nam. prejezít se/prejezìt se; drugo gl. jeziti1 (í/ȋ í) nad kom/čim veliko se prejeziti nad otroki

prejókati tudi prejokáti -am in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov. prejokánje tudi prejókanje; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) kaj ~ noč; neobč., z notranjim predmetom prejokati kaj ~ veliko solz

prelétati2 -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana (ẹ́) poud. kaj ~ vse hribe |prehoditi|; ~ veliko trgovin |obhoditi|

premolíti -mólim dov.; drugo gl. moliti1 (í/ȋ ọ́) kaj ~ vse noči; premoliti za koga/kaj veliko ~ ~ bolnika

prenêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj ~ bolnika v drugo sobo; poud. ~ veliko krivic |prestati, pretrpeti|; ~ pripombe v rokopis; ~ sliko na daljavo; dobro ~ zdravilo; prenesti kaj na koga/kaj ~ dedne lastnosti na potomstvo; ~ odgovornost na drugega
prenêsti se -nêsem se (é) Klice se ~ejo tudi z dotikom; prenesti se na koga/kaj Nemir se bo prenesel tudi nanje

preslíšati -im dov. -an -ana; preslíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ vprašanje; poud. ~ veliko očitkov od koga |biti deležen|

presmejáti se -smêjem se tudi presmejáti se -ím se dov., nam. presmejàt se tudi presmêjat se; drugo gl. smejati se (á é; á í) veliko se presmejati

presnéto2 razpolož. medm. (ẹ̑) Veliko si upa, ~; To je pa lepo, ~

prestáti1 -stánem dov. -i -íte; -àl -ála, -àt, -án -ána; prestánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ veliko hudega; pravn. ~ zaporno kazen; ~ operacijo; star. Veter je nenadoma prestal prenehal pihati

prešívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -an -ana; prešívanje (í) kaj ~ luknje na rokavu; prešivati z/s čim ~ žep s svilo; dov., poud. Včasih je veliko prešivala

pretičáti -ím dov.; drugo gl. tičati (á í) poud. ~ veliko doma |prebiti, preživeti|

prevzét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) od koga/česa biti ves ~ ~ novih idej; prevzet nad kom/čim ~ ~ lepoto pokrajine
prevzéti -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~a beseda
prevzétost -i ž, pojm. (ẹ̑) ljubezenska ~; neobč. delati z veliko ~jo s poletom, z vnemo

prezíbati tudi prezibáti -ljem in prezíbati tudi prezibáti -am in prezíbati -ljem in prezíbati -am dov. prezíbanje tudi prezibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) poud. koga veliko ~ otroka |ga zibati|

prežémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prežémanje (ẹ̑) koga/kaj ~a ga veliko hrepenenje; prežemati koga/kaj z/s čim ~ mladino z naprednimi idejami

prežívljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prežívljanje (í) koga/kaj ~ veliko družino; ~ počitnice na morju
prežívljati se -am se (í) z/s čim ~ ~ s težkim delom; neobč. ~ ~ z rastlinsko hrano jesti, uživati jo

prigoljufáti -ám dov. prigoljufánje; drugo gl. goljufati (á ȃ) kaj ~ veliko denarja

priigráti -ám dov. priigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) kaj ~ veliko vsoto; šport. žarg. ~ potrebne točke dobiti, doseči

prilíti -líjem dov., nam. prilít/prilìt; prilítje; drugo gl. liti (í) čemu kaj ~ čaju rum; poud. ~ pripovedi veliko svojega |dodati|

pritŕžiti -im dov. -en -ena; pritŕženje (ŕ; ȓ) kaj ~ veliko premoženje |s trgovanjem pridobiti|

privozíti -vózim dov. privóžen -a (í/ȋ ọ́) ~ z veliko hitrostjo; privoziti kaj publ. Dirkač je privozil prvo mesto je dosegel; poud. s hitro vožnjo ~ dve uri |pridobiti|

producírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; producíranje (ȋ) kaj ~ industrijsko blago proizvajati; ~ film; Organizem ~a protistrupe dela, ustvarja; publ. Ta pesnik veliko ~a ustvarja, piše
producírati se -am se (ȋ) neobč. Ta otrok se rad ~a |razkazuje, dela vtis|

proučeván -a -o; bolj ~ (á) veliko ~ pojav
proučevánost -i ž, pojm. (á)

rabíti in rábiti -im nedov. rábi -te in -íte, -èč -éča; rábil -íla, rábit, rábljen -a; rábljenje; (rábit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ slovar pri prevajanju; neobč. lahkomiselno ~ denar porabljati, zapravljati; knj. pog. ne ~ nikogar potrebovati; rabiti kaj za kaj ~ sobo za skladišče uporabljati; knj. pog. ~ še veliko cementa za gradnjo potrebovati; neobč. rabiti komu/čemu Kij jim ~i kot orožje kij uporabljajo; neknj. pog. Ne ~iš iti k zdravniku ni ti treba
rabíti se in rábiti se -im se (í/ȋ/á á) knj. pog. Gume se na slabi cesti hitro ~ijo obrabljajo

razgovoríti se -ím se dov., nam. razgovôrit se in razgovorít se/razgovorìt se; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) o kom/čem ~ ~ ~ težavah; pešaj. razgovoriti se o kom/čem z/s kom O veliko stvareh bi se rad razgovoril s teboj pogovoril

razvíti -víjem dov., nam. razvít/razvìt; razvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ film; ~ klobčič; publ. ~ veliko hitrost doseči
razvíti se -víjem se (í) Iz bube se je razvil metulj; voj. ~ ~ v kolono |razporediti se|; razviti se v koga/kaj Fant se je razvil v moža

remizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; remizíranje (ȋ) šah. |igrati neodločeno|: kaj ~ veliko partij; remizirati z/s kom ~ s prvakom

riskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; riskíranje (ȋ) neknj. pog. kaj ~ pobeg tvegati; neknj. pog. riskirati kaj za kaj ~ veliko denarja za odpravo dati

sámopožrtvoválnost -i ž, pojm. (ȃȃ) neobč. požrtvovalnost: z veliko ~jo pomagati ljudem

sámozavést -i ž, pojm. (ȃẹ̑) pomanjkanje ~i; z veliko ~jo se zavzeti za stvar

senzacionálno [ijo] nač. prisl. (ȃ) ~ pisati vzbujajoč razburjenje, govorice v javnosti; poud. narediti ~ veliko torto |izredno|

sestáti -stojím [sə in se] nedov. -èč -éča; drugo gl. stati2 (á í) iz česa Telo ~i ~ veliko celic; Bataljon, sestoječ iz petih čet
●sestáti se -stojím se [sə in se] (á í) sestati: iz česa Voda se ~i iz kisika in vodika

sfabricírati -am dov. -an -ana; sfabricíranje (ȋ) redk. kaj ~ veliko aparatov izdelati, proizvesti; knj. pog., poud. ~ dokaze |izmisliti si, ponarediti|

sklatíti in sklátiti -im tudi sklátiti -im dov. sklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ jabolka; slabš. ~ veliko neumnosti |reči, povedati|

skŕben -bna -o tudi skŕben -bna -ó; -ejši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ ŕ ọ̑; ŕ) ~ gospodar; poud. ~a analiza |natančna|; skrben za kaj biti ~ za delo
skŕbnost -i ž, pojm. (ŕ) opraviti delo z veliko ~jo

skrívati -am nedov. -aj -ajte, redk. -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala, redk. -ála, -an -ana; skrívanje (í) koga/kaj pred kom/čim ~ sladkarije pred otroki; neobč. Gora ~a veliko premoga ima; ~ žalost
skrívati se -am se (í) pred kom/čim ~ ~ ~ zasledovalci; poud.: ~ ~ ~ odgovornostjo |izogibati se odgovornosti|; Vas se ~a v zelenju |je, se nahaja|

skŕmiti -im dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla, skŕmljen -a; skŕmljenje (ŕ) kaj ~ veliko sena |porabiti s krmljenjem|

skúhati -am dov. -an -ana; skúhanje (ú ȗ) kaj ~ čaj; ~ kosilo; skuhati komu kaj ~ gostom večerjo; poud. ~ komu veliko hudega |povzročiti|; Vsak dan ~a in pospravi
skúhati se -am se (ú ȗ) Krompir se je preveč skuhal; poud.: Le kje se je skuhal ta načrt |je nastal|; ~ ~ od vročine |zaradi vročine priti v slabo telesno stanje|

skúsiti -im dov. skúšen -a; skúšenje (ú ȗ) kaj ~ veliko hudega izkusiti
skúsiti se -im se (ú ȗ) star. Pridi, da se ~va |ugotoviva, kdo je močnejši|

slà slè ž (ȁ ȅ) spolna ~; ~ po pijači; neobč. jesti z veliko ~o slastjo

soróden -dna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) ~e rastlinske vrste; Te besede so pomensko ~e; soroden komu/čemu rastlina, ~a buči; po mišljenju ~ prijateljem
soródno -ega s, pojm. (ọ́; ọ̑) imeti s kom veliko ~ega
soródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) ~ nazorov; števn. ugotavljati ~i

spéstovati -ujem in spestováti -újem dov. spéstovanje in spestovánje; drugo gl. pestovati (ẹ́; á ȗ) koga ~ veliko otrok

splòh2 poudar. člen. (ȍ) v vprašalnih odvisnikih Kako je to ~ mogoče; Kdo pa ste ~ vi; Ali ~ veste, kaj ste storili; v nikalnih stavkih Take pohvale ~ ne zasluži; Tega takrat ~ še ni bilo; V nesreči je bilo veliko mrtvih, da o ranjenih ~ ne govorimo

spréten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ delavec; Ta diplomat je zelo ~; spreten za kaj ~ ~ kako delo
sprétnost -i ž, pojm. (ẹ́) opraviti nalogo z veliko ~jo zelo spretno; števn. ročne ~i

sprostíti -ím dov. sprôsti -íte; spróstil -íla, -ít/-ìt, sproščèn -êna; sproščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Glasba ga ~i; ~ mišice; ~ vzmet
sprostíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ po izpitu; Pri eksploziji se ~i veliko energije

stáviti -im dvovid., nedov. -èč -éča; stávljen -a; stávljenje (á ȃ) kaj ~ s prijatelji veliko vsoto; ~ na dirkah; poud. ~im, da tega ne veš |prav gotovo|; nedov., tisk. ~ knjigo; staviti kaj na koga/kaj ~ ves denar na pravega konja; knj. pog. ~ vse na eno karto tvegati vse; neobč. ~ upe na koga upati vanj; staviti za kaj ~ ~ zaboj piva
stáviti se -im se (á ȃ) za kaj ~ ~ s prijatelji za večerjo

stríc -a m s -em člov. (í) imeti ~a; mali, mrzli ~; ~ iz Amerike; poud. imeti veliko zvez in ~ev |ljudi, ki zaradi svojega položaja lahko posredujejo|
stríčev -a -o (í)

svét1 -á m -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȃ)
1. pot okoli ~a; politična delitev ~a
2. obstoj ~ov v vesolju
3. iti v ~; prizadevati si za mir na ~u; hoditi po ~u; dogajanje v ~u; publ.: novi ~ Amerika; tretji ~ |države z nizkim narodnim dohodkom|
4. močviren, suh ~; imeti veliko ~a
5. živalski ~; ~ ptičev; ~ glasbe; poud.: predstaviti kaj ~u |ljudem, javnosti|; priti med ~ |v javnost, v družbo|; biti jezen na ves ~ |vse ljudi|; mladi ~ |mladina|

šléva -e ž, člov. (ẹ́) slabš. Izkazal se je za veliko ~o |neodločnega, bojazljivega človeka|

špendáti -ám dvovid. -àj -ájte, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; špendánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. porabiti, porabljati: kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za otroke

špendírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; špendíranje (ȋ) neknj. pog. porabiti, porabljati: kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za obleko; Kdo bo špendiral za pijačo jo plačal

špôgati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; špôganje (ȏ) neknj. pog. dati, žrtvovati: kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za obleko
špôgati si -am si (ȏ) neknj. pog. privoščiti si: kaj ~ ~ raznovrstne zabave

štúdij -a m s -em pojm. (ú) ~ starih listin; nameniti veliko časa za ~

tákle tákale tákole kaz. kak. zaim. še bližjega, del pred ..le se pregiba kot ták (á) tak, takšen: ~ale svatba pa veliko stane
tákle -egale m, člov. (á) S ~imle pa ni dobro imeti opravka
tákale -ele ž, člov. (á) ~ mi pa že ne bo ukazovala

tonáža -e ž, pojm. (ȃ) ladja z veliko ~o

tújčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; tújčenje (ú ȗ) neobč. po nepotrebnem veliko ~ |uporabljati tuje besede, tujke|; star. tujčiti koga/kaj potujčevati

Slovenski pravopis