Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Sicer sem že zasledil vaš krajši odgovor in pojasnila o pravilnem zapisu izraza "Schengen"...vendar sem poskušal najti tudi izčrpnejše pojasnilo okoli pravilnega zapisovanja izpeljank, ki se na navedeni izraz navezujejo...opažam namreč izredno velike razlike pri zapisovanju...torej nekje je isti izraz, v enakem pomenskem kontekstu, zapisan z veliko začetnico, spet drugje z malo začetnico, pri čemer je razlike mogoče zaslediti celo pri zapisovanju znotraj istih objavljenih prispevkov oziroma celo v uradno objavljenih pravnih aktih...opažam, da je dilema glede pravilnega zapisovanja precej prisotna in verjamem, da bodo vaša pojasnila v tej zvezi koristila zelo širokemu krogu uporabnikom.
Torej prosim za pojasnilo o pravilnosti zapisa naslednjih izrazov: "***Schengenski pravni red", "schengenski acquis", "Schengensko območje", "schengenski prostor", "schengenski standardi", "schengenska ureditev", "zunanja meja schengenskih držav", "centralni Schengenski informacijski sistem", "Schengenski izvedbeni sporazum", "Schengenska konvencija"...***.
V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.
Kako pisati nekrajevno ime Novi svet, ki v skladu z uličnim sistemom označuje del mestnega naselja Škofja Loka – "svet" z malo ali vendarle z veliko začetnico?
Zakaj so besede, kot sta malo in veliko, prislovi in ne nedoločni števniki?
Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?
Zanima me, kako se pravilno napiše zemljepisno ime sahel – z veliko ali malo začetnico? V Geografskem terminološkem slovarju je zapisano z malo, v številnih učbenikih in drugih virih pa z veliko začetnico.
Kdaj pišemo bralna značka z malo začetnico in kdaj z veliko?
Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?
Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:
Mi lahko prosim, poveste, kako se pravilno zapiše facebook − z malo ali veliko začetnico?
Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...
V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Na naši ustanovi izvajamo projekt ALPA, kjer so eno od območij tudi Pohorske planje. Tu se precej lovimo, ker ne vemo, kako je z velikimi začetnicami teh dveh besed: Pohorske planje ali pohorske Planje ali Pohorske Planje ali morda celo pohorske planje.
Gre za območje Pohorja, kjer so planje (travniki) in ne gre za krajevno ime, pač pa za planje s Pohorja.
Preselili smo se na naslov z večbesednim imenom in me zanima pravilen zapis: Pot na Zali Rovt ali Pot na Zali rovt?
Zanima me zapis besedne zveze dedek Mraz.
Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?
Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.
Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?
Zanima me, je ZAHOD z veliko začetnico, če mislimo na razviti svet. (Če npr. nekdo iz Indije sanja o ZAHODU).
Kaj pa ZAHODNA kultura potem? ZAHODNE obleke?
Ali ste imeli kdaj v obravnavi zvezo Silicijeva dolina glede začetnice? V rabi prevladuje velika začetnica, je pa zaznati tudi neke pomenske prenose.
Zanimalo me je, ali pri navajanju angleških naslovov umetniških del znotraj slovenskega besedila upoštevamo angleško pravilo pisanja osebnega zaimka I z veliko začetnico. Rečeno mi je namreč bilo, da pri navajanju besedil, kot so naslovi umetniških del, ne upoštevamo angleških slovničnih pravil velikih začetnic, temveč naša, torej pišemo veliko začetnico le za prvo besedo naslova in morebitna lastna imena znotraj naslova. Se to pravilo nanaša tudi na besedo I, ki je v slovenščini ne bi imeli razloga pisati z veliko začetnico? Kot primer te dileme lahko vzamemo naslov knjige Tell the wolves I'm/i'm home.
Zanima me, ali pišemo parkinsonova bolezen z veliko ali malo začetnico.
v Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.
V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)
In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:
Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.
V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.
Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.
Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;
– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;
– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje
Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.
Vljudno vas prosim za odgovor, ali se S/schengeneski informacijski sistem pravilno piše z veliko ali z malo.
Izraz se prvič pojavi v členu 92(1) konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kjer je zapisan z malo (v več ostalih evropskih jezikih, tudi tistih, ki močno težijo k rabi male začetnice, je zapisan z veliko): »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del.«
V kasneje sprejeti zakonodaji raba niha, velika začetnica je uporabljena v zakonodaji sprejeti pred pristopom EU, mala v zakonodaji, sprejeti po letu 2004:
Zapis z malo začetnico sloni na Smernicah za rabo velike in male začetnice, ki so jih potrdile jezikovne službe institucij EU, z utemeljitvijo, da gre za občni samostalnik, ki označuje vrsto (enako je z malo utemeljen zapis vizumski informacijski sistem).
Zanima me naslednje:
Glede pisanja e-sporočil me zanima, ali je treba začetek besedila v polju "Zadeva" pisati z veliko ali malo začetnico.
Primer 1: Zadeva: v Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu
Ob tem še podvprašanje: ali je razlika, če je v stavku povedek, kot je navedeno v primeru 2?
Primer 2: Zadeva: v Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu
Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)
Konkreten primer:
Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.
Zanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih: (1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba? (2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...? (3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?
prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?
Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.
Hvala za odgovor.
Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.
Ali se imena fizikalnih zakonov piše z veliko ali malo začetnico, npr. Zakon gibanja ali zakon gibanja, Zakon o vzajemnem učinku ali zakon o vzajemnem učinku?
Zanima me, ali se v prošnji za delo povsod skozi besedilo napiše Vam, Vaš (velika začetnica), ali je velika začetnica pri vikanju v primeru prošnje potrebna samo enkrat, in sicer nekje na začetku.
Prevajam precej besedil iz nemščine o Industriji 4.0. V slovenski literaturi nekateri v besedilu pišejo ta pojem z veliko začetnico, nekateri z malo. Kaj svetujete vi?
Kako se pravilno piše Vi in ti: z veliko ali z malo začetnico?
V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.
1. Znamke in imena izdelkov
V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).
Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):
Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;
Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).
2. Kategorija živosti
Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.
Pri pisanju bolezni z veliko začetnico me moti predvsem to, da jo s tem nekako povzdignejo, ji podelijo večjo moč, jo napravijo »bolj stvarno«, dejansko ustvarijo neke vrste »entiteto« ...
prosim za odgovor na vprašanje, ali je velika začetnica za dvopičjem v naslovu (npr. diplomskega dela na naslovnici) upravičena ali ne. Je torej pravilno takole:
Po katalogizacijskih pravilih v Cobissu so naslovi z malo, vendar je tam tudi dvopičje nestično, ker pač v tem primeru ni upoštevan Slovenski pravopis. Ima pri tem kakšno vlogo dejstvo, da je podnaslov (na naslovnici) v novi vrstici? Je pravilen tudi podnaslov z veliko začetnico v novi vrstici, ne da bi na koncu naslova v zgornji vrstici bilo ločilo (dvopičje, nestični pomišljaj ipd.)?
Najprej bi se vam zahvalila za odgovor na moje vprašanje, ki je bilo objavljeno pod »Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih«. Se opravičujem, ker sem bila malo nejasna, zato še enkrat zastavljam vprašanje, kakšne so začetnice (ali je z malo ali z veliko) v spodaj omenjenih primerih. Kot 1. sem mislila na to, da je v videoposnetku na sliki samo napis arhivski posnetek. Se pravi, da na tisti sliki ni naslova ali podnaslova. (A je potem arhivski posnetek z malo ali veliko začetnico?) Kot 2. se v dokumentarcu pojavi slika z rjavim medvedom in tam piše: (R)javi medved (H)abitat: Arktični ocean (se pravi, to je v drugi vrstici) Kot 3. imamo na primer nekega zdravnika in spodaj piše: (D)r. Samuel Breznik (R)ojen: 14. 2. 1967 Univerzitetni klinični center Ljubljana Kot 4. primer pa navajam diagram kroženja vode. Na diagramu so glede na sliko razporejene ustrezne besede, kot so na primer: (f)otosinteza, (d)ušik v tleh, (o)gljik v rastlinah, (d)ihanje, (b)akterije … Ker se Univerzitetni klinični center Ljubljana in Arktični ocean pišejo z veliko začetnico, sem dala v oklepaj samo črke občnih imen, saj me zanima, ali bi črke v oklepaju pisali z veliko ali malo začetnico.
Pri zanikanih povedih uporabljamo rodilnik, a vendar je tudi nekaj izjem, pri katerih je pravilna raba tožilnika. Je morda spodnja poved ena izmed njih? Je »veliko ustanov ne uspe narediti« pravilno ali je treba zamenjati v »veliko ustanovam ne uspe narediti«?
Zanima me, kako zapisovati geografsko ime mariborska mezoregija – z veliko ali malo začetnico?
Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke. Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP. Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko).
Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.
Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.
Naj navedem nekaj primerov:
Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?
Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.
Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...
Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.
Spoštovani!
Zanima me, ali pišemo imena oddelkov v knjižnici z malo ali veliko začetnico. Prebrala sem vaš odgovor na (podobno) vprašanje o K/kulturni redakciji, vendar še vedno nisem prepričana o pravilnosti zapisa, predvsem zato, ker smo z novo signalizacijo v knjižnici oddelke tudi (uradno?) poimenovali in ta poimenovanja dosledno uporabljamo – tako takrat, ko o njih govorimo, kot takrat, ko o njih pišemo –, zato bi se mi zdel zapis z veliko začetnico primernejši. Na tabli pred vstopom na oddelek je, denimo, napis ODDELEK ZA MLADE – v člankih, poročilih itd. ne govorimo enkrat o mladinskem oddelku, drugič o oddelku za mladino, tretjič o oddelku za mlade.
Menite, da bi bilo narobe, če bi uporabljali veliko začetnico (Oddelek za mlade, Časopisni oddelek, Oddelek s strokovnim gradivom), kljub temu da posamezni oddelek nima svojega žiga, ki bi bil lahko, kot beremo v odgovoru o K/kulturni redakciji, merilo uradnosti in upravičenosti do pisanja z veliko začetnico?
Če bi imena oddelkov pisali z veliko začetnico, kako bi pa potem zapisali manjše enote znotraj njih, kot sta P/pravljična soba, ki je fizično ločen prostor na Oddelku za mlade, in R/računalniški kotiček na Oddelku s strokovnim gradivom?
Najlepša hvala za odgovor.
Zanima me, ali pišemo sizifovodelo z veliko ali z malo začetnico? Ter zakaj z veliko/malo začetnico?
Kako pa naj bi pisali Ohmov zakon in Pitagorov izrek? Ter zakaj je v Slovenskem pravopisu Pitagorov izrek z veliko začetnico, parkinsonova bolezen pa z malo začetnico. V čem je razlika?
Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:
Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)
V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:
[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)
Nekako enako pravi tudi v 147. točki:
[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)
Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.
Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.
Vljudno prosimo naslov za pomoč pri pravilnem zapisu slovenskih pokrajin: smo v dilemi, ali se imena spodaj naštetih pokrajin pišejo z veliko ali malo začetnico:
alpske pokrajine, obpanonske pokrajine, predalpske pokrajine, dinarskokraškepokrajine ter obsredozemske pokrajine.
Glede zapisovanja smo npr. v Senegačnikovi knjigi Slovenija in njene pokrajine, kjer piše o regionalizaciji (uporablja najnovejšo), prebrali: er gre za imena velikih sestavnih delov Slovenije, ki jih štejemo za pokrajine, pišemo njihova imena z veliko začetnico.
V učnem načrtu za geografijo je uporabljena mala začetnica, v učbenikih pa je različno.
Ali se ime železniške proge v Avstro-Ogrski lahko piše z veliko začetnico?
Primer:
V to kategorijo je bila vključena tudi proga med mestoma Dunaj in Trst, ki so jo uradno poimenovali C.-KR. JUŽNA DRŽAVNA ŽELEZNICA (Kaiserlich-königliche Südliche Staatsbahn).
Leta 1858 je bila c.-kr. Južna železnica prodana C.-KR. PRIVILEGIRANI DRUŽBI JUŽNE ŽELEZNICE (k. k. privilegierte Südbahn-Gesellschaft), ki jo je upravljala do leta 1923.
V prvem primeru bi jaz z veliko pisala samo prvo besedo kot ime proge: Cesarsko-kraljeva južna državna železnica, v nadaljevanju pa lahko tudi Južna železnica. Drugi primer je ime družbe, torej ponovno C.-kr. privilegirana družba južne železnice ali Družba južne železnice.
Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.
Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.
Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.
Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.
Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.
Člen 13
1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.
2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.
3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.
4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.
Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.
Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.
Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.
Kako torej pravilno zapisovati?
Zanima me, ali je besedo INFORMBIRO primerneje pisati z malo ali veliko začetnico. Glede na SP (odstavek 90) se imena organizacij pišejo z veliko začetnico, torej je ime organizacije Informacijski biro komunističnih in delavskih partij treba pisati z vel. začetnico. Prav tako zgledi pri odstavku 37 kažejo, da se tudi skrajšana imena organizacij pišejo z veliko začetnico. To bi pomenilo, da bi bilo pravilno tudi Informbiro.
Geslo informbiro v Pravopisu 2001 pa je navedeno z malo začetnico, prav tako v SSKJ. Zakaj in katero pravilo je smiselneje upoštevati?
Naročnik želi, da napišem katoliškaCerkev, pri čemer je iz besedila jasno, da ni mišljeno vrstno ime (v smislu različnih cerkva: katoliške, protestantske in pravoslavne). Sama načeloma mislim, da je to napačno. Ampak raba v verskih besedilih daje prednost temu zapisu.
Pravopis ima dva zapisa: Katoliška cerkev in Rimskokatoliška cerkev (samo zadnji zapis dejansko predstavlja uradno ime), skrajšano potem lahko zapišemo tudi Cerkev (mišljeno kot organizacija). Ker je uradni naziv pravzaprav Rimskokatoliška cerkev in ne Katoliška cerkev (pri čemer pa v rabi niso dosledni niti predstavniki Cerkve), je zmeda še večja in se mi poraja še več vprašanj.
Vprašanje se nanaša na začetnico pri besedi gospod. V verskih besedilih se logično ta piše z veliko začetnico. Kako pa je v splošnih besedilih, ki niso versko opredeljena? Ali bi lahko besedo gospod zapisali z malo začetnico? Lahko navedem primer reka za božjo voljo, ki se v verskih besedilih božjo piše z veliko začetnico, medtem ko drugod bolj ali manj z malo. Torej, zanima me, ali mora biti vedno (ne glede na vrsto besedila) beseda gospod pri tem reku zapisana z veliko začetnico ali lahko uporabimo tudi malo?
Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)
Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje
in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)
pa tudi
65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!
V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.
Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?
Zanima me pravilen zapis skupine risanih junakov, ki se v angleščini imenujejo Peanuts, slovenska ustreznica pa je Arašidki/arašidki. Pri tem ne mislim na naslov risanke/stripa, ampak prav na pripadnike skupine, v kateri so Charlie Brown, Snoopy, Lucy, Linus ... Podobne skupine so tudi Smrkci/smrkci, Biskvitki/biskvitki, Smogovci/smogovci ... V slovenskih virih se zanje uporablja tako velika kot mala začetnica. Kaj je (bolj) pravilno? Hvala.
Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico.
Kako se pravilno zapisuje velika začetnica pri hišnih imenih? Je z veliko tudi "Pri" ali samo drugi del: Pri Bleku/pri Bleku, Pri Mežnarju/pri Mežnarju?
V občilih se dvojnično pojavljata obe začetnici mafijskih klanov, mala in velika: kavaški/Kavaški klan; škalarjski/Škaljarski klan.
Ali bi morali ta imena obravnavati kot občna ali kot lastna?
SP 2001 za npr. kukluksklan predvideva malo začetnico (to deluje nenavadno, saj je opredeljen kot teroristična organizacija), E-pravopis pa že z veliko Kukluksklan, drugi zgledi so klan krokodila, klan orla.
So razlike med "ustanovitvenim" poimenovanjem kriminalne združbe in poimenovanji, s katerimi mediji poimenujejo združbo, ali je razloček v vrsti organizacije oz. združbe?
Ali se beseda rebro pri besedni zvezi predor Golo rebro piše z veliko ali malo začetnico?
Lepo prosim za odgovor. Ali se donavska regija piše z veliko začetnico ali z malo? Bolj se nagibam k mali, a nisem prepričana. Tudi drugače mi zapis regij dela težave, po SP naj bi bila mala začetnica, v praksi opažam vse pogostejšo rabo velike začetnice ...
Zanima me ali se v imenih nagrad ohranja velika začetnica za imena organizacij ali ne? Kot primer bi dal Pushcart Prize. Nagrada je poimenova po založniški hiši Pushcart Press. Precej slovenskih strani nagrado zapisuje z malo začetnico - nagrada pushkart. Glede na ta odgovor sicer sklepam, da se Pushcart zapiše z veliko začetnico, ker imena podjetij zapisujemo z veliko začetnico, se pravi nagrada Pushcart. Hkrati pa lahko ime vzamemo kot poslovenjeno in je preprosto le ime nagrade, ki se piše z malo začetnico.
Po drugi strani pa bi bil najbrž ustrežnejši prevod Pushkartova nagrada, saj jo le to podjetje podeljuje in se po njem tudi imenuje.
Na splošno mi je zapis nagrad z malo začetnico že od osnošolskih dni nelogičen in nepraktičen, saj so prav tako lastna imena - imena nagrad. Hkrati pa smo tudi izjeme kar se takšnega zapisa tiče, ker ostali (tudi slovanski) jeziki zapisujejo imena nagrad z veliko začetnico. Če se malce pošalim ... Smo tako zavistni, da še imena nagrad pišemo z malo začetnico, da jim zmanjšamo vrednost?
Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?
Pri odkrivanju novih podzemnih jam se srečamo z vprašanjem ustreznega poimenovanja. Če ime jame še ni izpričano, ga pogosto tvorimo iz bližnjega ledinskega imena. Problem nastane, če je referenčno ledinsko ime v predložni obliki, npr. V dnu. Kakšen je pravilni oz. priporočljiv izbor velikih začetnic tvorjenega imena JAMA V DNU?
Pozdravljeni,
imam nekaj vprašanj o uporabi velikih začetnic v (PowerPoint) predstavitvah in miselnih vzorcih.
Ali se naslov prosojnice obvezno piše z veliko začetnico?
Ali moramo vsako alinejo zapisati z veliko začetnico?
Ne glede na to ali pišemo v obliki stavka (1. primer), naštevanja povezanih elementov (2. primer), ali naštevanja nepovezanih elementov (3. primer)? Vse primere sem namenoma napisal z veliko začetnico, čeprav se mi ta način ne zdi pravilen.
Primeri:
1. Predstavitev mora biti privlačna na pogled.
Predstavitev ne sme vsebovati preveč besedila.
2. Pri urejanju besedila moramo biti pozorni na:
- Barvo,
- Velikost in
- Ločila.
3. Pomembno pri predstavitvi (naslov prosojnice)
- Barva ozadja
- Grafični elementi
- Količina besedila
Zanima me, zakaj je zveza lisica Zvitorepka v pravopisu obravnavana kot stalna besedna zveza z lastnim imenom, npr. zveza Rdeča kapica, ki je sicer pojmovana kot enodelno večbesedno domišljijsko ime, pa ne.
Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.
PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.
Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?
Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).
Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.
Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.
prosim vas za dodatno pojasnilo v zvezi z vprašanjem, na katerega ste v Jezikovni svetovalnici že odgovarjali.
Ali se strinjate, da se uradna imena skladov, mehanizmov in drugi instrumentov (v pomenu sklada po SSKJ: denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen), ki so bili ustanovljeni/vzpostavljeni s pravnim aktom, pišejo z veliko začetnico?
V skladu s pravilom § 92, po katerem se z veliko začetnico pišejo: – imena/naslovi skladov: Mednarodni denarni skład, Nobelova ustanova, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenski odškodninski sklad
In da bi imoral biti v skladu s tem npr. Evropski instrument za demokracijo in človekove pravicev uredbi, s katero je bil vzpostavljen, zapisan z veliko začetnico:
Ta uredba uvaja evropski ALI Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, s katerim Skupnost zagotavlja pomoč v okviru politike Skupnosti glede razvojnega sodelovanja ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki prispeva k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je v skladu z zunanjo politiko Evropske unije kot celoto.
Navedel bom dva primera znamk, in sicer Philips in gorenje.
Zanima me, kako se pravilno zapiše imena znamk v povedih.
Philips je recimo v originalu (tudi logotipu ter na njihovih izdelkih) napisan z velikimi tiskanimi črkami. Ali je treba tudi v povedi, kadar omenjamo to znamko, zapisati to z velikimi tiskanimi črkami?
Primer: Kupil sem televizijo znamke PHILIPS.
Drugi primer pa je znamka gorenje. Tako kot pri Philipsu, se v originalu, logotipu in na izdelkih, naziv znamke piše z malo začetnico. Ali moramo tudi pri omembi te znamke v povedi uporabiti malo začetnico ali veliko?
Primer: Kupil sem hladilnik znamke gorenje.
Pa še eno vprašanje: Kako se pravilno zapišejo nazivi znamk v pridevniški obliki (npr. Philipsov TV,gorenjev hladilnik, Sparov pralni prašek, Fiatov avto itd.)? Primere v oklepaju sem napisal malo po svoje. Zanima me predvsem, ali je pri teh pridevnikih potrebna velika začetnica?
Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?
Kakšne začetnice naj uporabim pri Gradu Brežice in Viteški dvorani, ki je del omenjenega gradu? Prav tako ne vem, ali naj pri vodovodnem stolpu, ki je simbol mesta Brežice, uporabim veliko začetnico. Kaj pa pri hidroelektrarnah Brežice, Boštanj, Blanca itd., ki spadajo pod družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi?
V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji
Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?
V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...
Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?
Zanima me , kakšen je pravilen zapis: Zlato Polje ali Zlato polje. Včasih so bila tu dejansko le polja, danes pa je tudi naselje. Se ohrani starejši zapis ali je treba oboje pisati z veliko začetnico?
Kako je pravilno pisati imena molitev? Torej kot očenaš in zdravamarija (kot predlaga zadnji pravopis) ali bi šlo tudi Očenaš/Oče naš in Zdravamarija/ZdravaMarija? Kaj pa druge molitve, npr. Sveti angel, Tebe ljubim Stvarnik moj, Angel Gospodov, Rožni venec?
V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.
Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:
Primeri rabe:
Zanima me, ali se vsi srednješolski predmeti pišejo z malo začetnico - tudi večbesedni strokovni moduli v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih, denimo igre za otroke, kurikulum oddelka v vrtcu, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju ... Navadeni moduli so obvezni strokovni moduli, ki jih pojajo vse šole, ki izvajajo program predšolska vzgoja. Gospa Lengar Verovnik je v svojem odgovoru, podanem marca 2018, zapisala, da se "poimenovanja vseh šolskih predmetov -- ne glede na to, ali so obvezni ali izbirni -- zapisujejo z malo začetnico", iz česar bi lahko sklepal, da se zapisujejo z malo. Gospa Dobrovoljc pa je v maju 2012 zapisala, da "imena osnovno- in srednješolskih predmetov (matematika, fizika, slovenščina) večinoma pišemo z malo začetnico, saj so povsem homonimna z imeni ved (matematika) oziroma drugih občnoimenskih pojavnosti (jezikov ipd.). Tega za imena predmetov na univerzitetni stopnji pogosto ne moremo več trditi, saj nastopajo taka imena največkrat v značilnih lastnoimenskih položajih, tj. v vlogi imenovalniškega prilastka ob občnoimenskem jedru [...]. [...] To postane še očitneje, ko dobijo predmeti povsem unikatna imena, pri katerih je skorajda nemogoče izpustiti ta občnoimenska jedra." Iz zapisanega se torej zdi, da igre za otroke nimajo (predmet igre za otroke nima) enakega položaja kot slovenščina ali fizika, četudi gre za srednješolski predmet oziroma strokovni modul, temveč se bolj bliža unikatnim imenom, ki so sicer značilna za nadaljnje ravni izobraževanja.
Srednje šole ponujajo v okviru odprtega kurikula tudi strokovne module, ki jih zaposleni strokovni delavci in delavke razvijejo same (in se izvajajo samo na eni šoli), denimo pripovedovanje zgodb, otrok in pes, znakovno sporazumevanje z malčki ... Se tudi ti predmeti pišejo z malo? Gospa je v že navedenem odgovoru zapisala, da so "posamezni predmeti na fakultetah »last« posameznih študijskih programov in zato lastna imena, pisana z veliko začetnico." Lahko njen odgovor, vezan na začetnice študijskih predmetov, ki so last študijskih programov, uporabimo tudi v primeru izvirnih srednješolskih strokovnih modulov, ki jih izvaja določena šola?
Nadalje me zanima, ali to velja tudi za imena maturitetnih predmetov pri poklicni poklicni maturi, denimo vzgoja predšolskega otroka, izpitni nastop in zagovor. Izpite iz navedenih maturitetnih predmetov opravljajo vsi maturanti in maturantke, ki s poklicno maturo zaključujejo program predšolska vzgoja.
Navsezadnje pa me zanima še, kako se zapisujejo imena kurikularnih področij, ki jih določa nacionalni Kurikulum za vrtce (1999). Kurikulum jih sicer na str. 25 našteje in zapiše vsa z malo začetnico: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika. Morda podam konkreten primer zapisa: "Vzgojiteljica je v ospredje postavila zlasti cilje s področja gibanja." Še drug primer: "Menim, da bi v skupini morali več časa nameniti ciljem narave."
V povezavi z odgovorom na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1977/začetnica-podnaslova me zanima, ali enako obravnavamo tudi podnaslove filmov? Če so torej v eni vrstici in z dvopičjem ločeni od naslova, jih pišemo z malo začetnico?
V večini virov najdemo zapis z veliko začetnico in morda bi tu res kazalo narediti izjemo z obrazložitvijo, da gre za dve precej samostojni enoti imena, ne pa striktno naslov in podnaslov.
Primeri:
Kako sklanjati samostalnik (v praksi največkrat glagolnik), če je pred njim več različnih predlogov, ki zahtevajo različne sklone? Nekaj primerov: Ali je prav ...pred, med in po letovanju.. ali raje ...pred letovanjem, med njim in po njem... (oz., pisano s samostalnikom
letovanje: pred letovanjem, med letovanjem in po letovanju... Ali pa: Pred in po praznovanju je bilo v hiši veliko ljudi. Meni se zdi veliko bolje Pred praznovanjem in po njem je bilo v hiši veliko ljudi. Opažam, da veliko piscev uporablja prvi način, pri katerem se skloni ne ujemajo s predlogi.
Zanima me, kaj je pravilno: pred in po raziskavi ali pred raziskavo in po njej?
Mene zanima ali se nogometno evropsko ligo prvakov piše z veliko ali malo začetnico. Opažam, da skoraj vsak članek piše drugače. Zdelo bi se mi, da se piše z veliko, saj je ime prireditve, vendar se mogoče motim. Kakšno je vaše mnenje?
Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
dr. Janez Novak, minister
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
akad. prof. dr. Marija Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
rektor prof. dr. Janez Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
urednik
Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
Lep pozdrav
Janez Novak
Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:
Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)
Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?
Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:
semiosfere.« (Lotman 2006: 188).
in
semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)
Hvala za mnenje in lep pozdrav
V. T.
Zanima me, katera ločila naj bi uporabljali pri začetnem in končnem pozdravu pri poslovnih in uradnih dopisih.
Zasledila sem, da velika večina uporablja vejice. Zahvaljujem se vam za odgovor in čestitam za odličen portal.
V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:
Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...
Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?
Če se stavek začne z delom besede, ki predstavlja končnico, in jo navadno pišemo z malo začetnico, npr.: -ar je pripona, ki izraža delujočo osebo, ali bi -ar pisali z veliko ali z malo začetnico? Bi ga dali mogoče v narekovaje? Podobno je, če se stavek začne s spletnim naslovom, npr.: http://www.google.com je naslov priljubljenega iskalnika. Bi http pisali z veliko začetnico ali ne?
Razlaga v pravopisu je, da je Zagorje lastno ime, kar ne drži. Citiram hrvaški pravopis:
Bosanska Posavina riječ Posavina piše se velikim početnim slovom jer i samostalno označuje ime ravnice uz tok rijeke Save, za razliku od višerječnih imena područja Hrvatsko zagorje ili Gorski kotar u kojima se riječi zagorje i kotar ne pišu velikim početnim slovo jer samostalno nisu ime nego opća imenica.
Hrvaško zagorje bi se moralo pisati kot Bela krajina – zagorje z malo začetnico
Zanima me, kakšen je pravilen zapis akademskega naziva na štampiljki z imenom in priimkom:
*dr. Janez Novak
Dr. Janez Novak*
Glede na pravila bi bil po moje pravilen zapis z veliko začetnico (položajno), a se uporabnik štampiljke s tem ne strinja.
Zanima me, kako se ustrezno navedejo sestavine besedila po alinejah in kako je z ločili na koncu alinej oz. vezniki pred zadnjo sestavino, navedeno po alinejah (primer je naveden spodaj).
Obravnavali bomo naslednje tematske sklope:
Ali bi prvo besedo prve alineje kdaj – razen, če gre za besedo, ki se po pravopisu zapisuje z veliko začetnico – zapisovali z veliko začetnico?
Prosim za odgovor, ali se neprva sestavina zemljepisnega imena predela/četrti mesta Ljubljane Rakova jelša piše z veliko ali malo začetnico. Po pravopisnem pravilu se pišejo neprve sestavine nenaselbinskih večbesednih zemljepisnih imen z malo začetnico, torej Rakova jelša. V praksi pa je vse več primerov, ko pišejo drugo sestavino z veliko začetnico, Rakova Jelša. Ali obstaja kakšna razlaga za takšno rabo velike začetnice? Podobna primera sta še Mestni log in Rožna dolina (naselje v Ljubljani), kjer lahko prav tako zasledimo oba zapisa.
Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:
Lep pozdrav France
Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:
Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France
Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France
Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?). Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).
Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).
Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.). Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti? Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).
Najbolj znani literarni liki:
http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov (v nastajanju)
Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih: Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):
Zadnje dni zelo odmeva mednarodni projekt preiskovalnih novinarjev Panama Papers.
Kako to poimenovanje pravilno slovenimo: je to stvarno ime za neumetnostno besedilo in se ga zapisuje z veliko začetnico (torej Panamski dokumenti) ali pa gre zgolj za vrstno poimenovanje in bi bila primernejša mala začetnica (panamski dokumenti)?
Zanima me, ali se Slovenskapolicija piše z veliko ali z malo začetnico.
Zavedam se, da ste o veliki/mali začetnici razvojnih/statističnih regij že pisali. Zanima me, če je pri *pisanju razvojnih regij z veliko začetnico nujno dodati tudi besedo »razvojna«, torej ali mora pisati npr. Zasavska razvojna regija ali lahko pišemo tudi Zasavska regija, ko imamo v mislih ali ko lahko iz konteksta razberemo, da gre za razvojno regijo? Druga specifična dilema pri tem je naslednja: po zgornji logiki pišemo Razvojni svet Zasavske regije, kjer je očitno, da gre za razvojno regijo. Pomisleke imam pri pisanju Svet zasavske/Zasavske regije. Zakaj? Sveta regije ne sestavljajo župani statističnih regij, ampak župani razvojnih regij, kar pa včasih ni popolnoma samoumevno. Se torej v tem primeru »zasavske« piše z malo ali z veliko začetnico?
Lepo prosimo za pomoč pri razlagi/utemljitvi male začetnice za martinovo gos (in podobne besedne zveze). Pri zapisu praznikov in posebnih dnevov/datumov ni dvoma glede zapisov, torej z malo začetnico. Poznamo teorijo tudi za veliko začetnico: ko je v besedni zvezi svojilni pridevnik (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova gos), prvo sestavino besedne zveze pišemo z veliko začetnico. V SSKJ2 pa smo našli posebnost: ob martinovem je še Martinova gos (in podobne besedne zveze), pozornost pa nam je vzbudila martinova gos, dopušča torej obe možnosti: M/martinova gos.
In prav tu se nam začne zatikati. Predvidevam namreč, da se po vzorcu martinovega dopusti tudi možnost martinove gosi, pojedine ipd. Druga možnost pa je, da se lahko svojilni pridevnik Martinova gos razume v pomenu svojilnosti kot 'gos od Martina' ali 'gos, ki jo ima Martin na mizi', to bi seveda pisali z veliko začetnico, če pa želimo izraziti drugi, vrstni pomen, torej 'gos, kot (ali ki) se pripravi za martinovo', v takem primeru je smiseln zapis z malo začetnico. Zdi se mi, da je pri tem še najbolj ustrezen zapis martinova gos, prav zaradi vrstnosti.
Vendar sem nam pri tem odpre novo vprašanje – Silvestrov večer (za silvestrovo ni dvoma). V tem primeru pa ne ločujemo svojilnosti od vrstnosti in ohranjamo v vseh pomenih ('od Silvestra' proti '31. 12. zvečer') veliko začetnico; SSKJ2 navaja primera Silvestrov večer in Silvestrovo jutro.
Veliko čebel umre, ker ne najde/najdejo??? poti v panj. Katero obliko glagola uporabiti? Dvojnica?
Želela bi izvedeti, ali se imena izbirnih šolskih predmetov (npr.: sodobna priprava hrane, šport za sprostitev ...) pišejo z veliko ali malo začetnico.
Ali se ob navedbi na računu v. d. direktorja mag. Srečko Novinec piše V. z veliko ali ne? Se piše Direktorja z veliko začetnico? So med v. d. direktorja presledki?
Zanima me, kako se dejansko pravilno piše tale kratek stavek. Kaj je res z veliko in kaj z malo, torej uporaba besed zakon, odlok, pravilnik, statutarno-pravna komisija.
Primer namišljenega članka za občinsko glasilo:
Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so razpravljali o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, na katerega je dala Statutarno-pravna komisija ustrezne pripombe. Te je Odbor za družbene dejavnosti podprl z večino glasov, dodali pa so, da bodo podprli tudi predlagani Pravilnik o višini samega nadomestila.
Pozdravljeni, pisem iz revije Joker, kjer se ukvarjamo s sodobnim, 'digitalnim' vsakdanom. Vprašanje gre na rovaš začetnic za imena izdelkov. Pravopis sicer veli, da se avto 'clio' oziroma 'renault clio' piše z malo začetnico. Iz tega izhaja, da se pise z malo tudi 'pentium', 'ipod' in 'playstation'. A po drugi plati pa je ime programa Windows z veliko, pri čemer prihaja do neskladja, ko se v istem stavku pojavita dva izdelka: intel pentium in MicrosoftWindows. (Kos hardvera z malo in kos softvera z veliko, pri čemer sta oboje registrirani in ne splošni imeni.) Še huje je, ko dodamo novodobne servise tipa 'iTunes' ali 'Playstation Store' in številne druge neotipljivosti, recimo (zaščitena) imena tehnologij 'DirectX', 'SmartTV'. Kakšno je vaše mnenje glede tega?
Že nekaj časa me bega vprašanja v zvezi z zapisovanjem določene skupine ledinskih imen, in sicer tistih, katerih prva sestavina je predlog, npr. Pri lužah, Na produ ipd. kako se pravilno zapiše, če želiš povedati, da greš tja: na Luže, k Lužam ali celo K lužam ter Na prod ali na Prod?
Kako uporabljamo veliko začetnico pri imenu podjetja sestavljeno iz več besed? Primeri Goriške opekarne ali Goriške Opekarne? Giga Šport ali Giga šport? Super Nova ali Super nova?
Zanima me predvsem ena stvar, kako je z veliko začetnico in ločili v anketnih vprašalnikih, saj odgovora še nikjer nisem zasledila.
Kako pišemo pravopisno pravilno veliko začetnico in ločila v teh 3 različnih primerih?
Spol: a) moški b) ženski
Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Dolg kompleksen odgovor z več stavki. b) Dolg kompleksen odgovor z več stavki.
Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Da b) Ne
Je v prvem primeru pravilno, da sta moški in ženski zapisana z malo začetnico? Je pravilno, da če se vprašanje zaključi z vprašajem, opcije navajamo z veliko začetnico? So na koncu pike ali ne? Kako je pri da in ne?
Zanima me, katero začetnico je smiselno uporabiti pri regijah. Ob pregledu odgovorov na vaši strani je zaslediti, da se statistične regije zapisujejo z malo začetnico (npr. podravska, notranjska ...). Ali je tako tudi pri poimenovanju gasilskih regij?
Zanima me začetnica zapisa na dokumentu
a)
Mag. Jaka Jakov
ravnatelj
ali
mag. Jaka Jakov
ravnatelj
b) Ravnatelj
mag. Jaka Jakov
ali
Ravnatelj
Mag. Jaka Jakov
II.
Moje vprašanje je bilo dvoumno. Se opravičujem. Zanima me zapis začetnice a) na uradnem dokumentu (spričevalo...).
Mag. Jaka Jakov
(ravnatelj)
ali
mag. Jaka Jakov
(ravnatelj)
b) na ovojnici:
Mag. Jaka Jakov
...
ali
mag. Jaka Jakov
...
Ali se motim, če menim, da je v navedenih primerih potrebno uporabiti veliko zečetnico?
Pozdravljeni, kot sem se že pozanimala, znanstvene nazive zapisujemo pred imenom in sicer z malo začetnico, npr. asist. dr. Janez Novak ali izr. prof. dr. Janez Novak. V enem od odgovorov ste izpostavili, da okrajšave strokovnih in znanstvenih nazivov pišemo vedno z malo začetnico, razen kadar veliko začetnico zahteva skladenjski položaj, npr. na začetku povedi ali v prvi vrstici naslova v glavi dopisa. Kaj je torej pravilno, kadar gre za napis na vizitki, na štampiljki ali na napisu na tabli na vratih? Uporabljamo takrat še vedno malo začetnico ali prvo črko napišemo z veliko?
Je obraz v steni Prisanka ajdovska deklica ali Ajdovska deklica? Velja zanjo enako kot za dekle iz ljudske pripovedi in se torej piše z malo začetnico?
Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?
Pišemo omenjeno besedno zvezo (darwinovi ščinkavci) z veliko ali z malo začetnico?
V teh dneh lahko spremljamo dirko po Franciji. Imam dve vprašanji.
V literaturi sem zasledila različno rabo pisanja začetnice kraja: Goriška Brda (nekateri avtorji pišejo besedo Brda z veliko, drugi z malo začetnico) in me zanima kaj je prav. Poleg tega sem zaznala, da nekateri pišejo sončev žarek, drugi sončni žarek in celo v nekaterih primerih Sončev z veliko začetnico. Kaj je torej pravilno?
Spoštovani, zanima me, ali se razni skladi/mehanizmi/instrumenti, ki so bili ustanovljeni v EU, pišejo z veliko začetnico. Nekateri so lahko po obsegu in trajanju zelo pomembni, drugi spet manj. V slovenskih prevodih je praksa zelo različna, tudi za en in isti sklad, prevladuje pa vseeno velika začetnica. Primeri:
Prosil bi vas za nasvet glede rabe male/velike začetnice pri nazivih:
- prostorskih aktov, npr. občinski prostorski načrt za poslovno cono Bovec,
- strokovnih podlag, npr. prometna študija priključevanja obrtne cone na regionalno cesto R1-214,
- projektne dokumentacije, npr. idejna zasnova za dvorec Rakičan ali npr. projekta za pridobitev gradbenegadovoljenja za stanovanjsko hišo Horvat,
- načrtov, npr. načrt krajinske arhitekture za Mestni park Celje.
Na fakultetah se je z bolonjsko reformo uveljavilo pisanje imen študijskih predmetov z veliko začetnico. Po analogiji s šolskimi predmeti (matematika, slovenščina ipd.) mislim, da se tudi imena predmetov na fakulteti (npr. mladinska književnost, didaktika slovenskega jezika 1) pišejo z malo začetnico. Podobno opažam, da se imena programov in smeri pišejo z veliko začetnico. Prosim Vas, če mi odgovorite, ali pišemo imena študijskih predmetov, študijskih programov in smeri z veliko ali z malo začetnico.
S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:
»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm
V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?
Zanima me, ali naj pišem izbor Mlade kmetice 2013 z veliko začetnico ali tako: izbor mlade kmetice 2013. Vem, da če je to uradno ime prireditve, bi mogla zapisati z veliko, kot npr. Zlata lisica. Na spletu in v korpusu Fidaplus sem našla več različnih zapisov, zato se zdaj obračam na vas. Sama se sicer bolj nagibam k zapisu z malo začetnico ... Hvala za odgovor!
Za nami je slovenski kulturni praznik.
Kako pravilno zapisati vzdevek Franceta Prešerna: DOKTOR FIG FIG?
Pišemo prvo sestavino (doktor) z veliko ali malo začetnico? Kaj pa fig fig?
France Prešeren je dobil vzdevek Doktor fig fig/Doktor Fig fig/doktor Fig fig.
Zanima me, kako pisati evropski teden ozaveščanja o ... ali Evropski teden športa. Je evropski z malo ali veliko začetnico?
Zanima me pisanje sort in pasem: glede na moje znanje jih pišem z malo začetnico, tudi v SSKJ in SP so zapisane z malo, vendar v strokovnih člankih pogosto zasledim pisanje z veliko začetnico (npr. 'Izabela') in v narekovajih, pogosto enojnih. Ali gre za nepoznavanje pravil slovenskega jezika ali pa so se pravila spremenila, odkar sem jaz hodila v šolo?
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.
Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.
Kako pravilno pišemo ZOOM – z malo ali veliko začetnico – ter kako besedo sklanjamo?
Zadnje čase se veliko govori o konceptu Zero waste, nekateri so poslovenili v Brezodpadkov, drugi v Nič odpadkov. Zanima me, kako se prav napiše angleška verzija (Zero Waste, Zero waste), v kakšnem primeru se obe besedi pišeta z malo začetnico; ali slovensko pišemo nič (kar bi bil kalk) ali brez (bolj »slovensko") odpadkov ter kako pisati, z veliko začetnico ali ne, v primerih, ko na primer pišemo koncept, pobuda ... Brez odpadkov/Nič odpadkov.
Prosil bi za kakšen nasvet o pisanju esejev, npr. kako napisati dober uvod in zaključek, kako gladko povezati odstavke v jedru ter kako napisati stavke, v katerih bo bralec užival. Vaš odgovor bi mi zelo pomagal, saj letos opravljam maturo.
Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih
Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?
Še vedno imam mnogo težav. Je v teh dveh primerih raba besede mnogo pravilna?
Slovenski pravopis je delo mnogih slovenskih jezikoslovcev in drugih strokovnjakov.
Mnogim je izrekel dobrodošlico.
Zanima me, kako v stroki poimenujemo "napako", ki jo storijo bralci oziroma govorci z napačno, neobičajno intonacijo. Ker ne znam razložiti drugače, kot primer omenjam voditelja TV Dnevnika Igorja Koresa, ki glasovno čudno zaključuje povedi, skoraj vse novinarke oddaje Preverjeno na POT TV, ki v besedilu z glasom nenavadno poudarjajo (za poslušalca brez logike izbrane) besede, že pred časom pa je bila kritik deležna voditeljica Petra Kerčmar, ki »ni brala pik«, kot smo temu rekli.
Skratka, časi Nataše Dolenc, Ajde Kalan in njunih učencev so na žalost nepreklicno minili, mene pa zanima, kako se strokovno izraziti, če želiš povedati, da nekdo ne zna ali ne želi govoriti v skladu s pravili, ki se jih sicer z glasnim branjem (na)učimo že v osnovni šoli.
Zanima me, kako je pravilno izražati nize let (na način dvajseta, trideseta,...) pri izražanju starostnih obdobij oseb.
Primer: V svojih tridesetih je ustvaril veliko pomembnih književnih del.
Ali 'svojih tridesetih' v tem primeru oznacuje obdobje, ko je oseba imela 21-30 let ali obdobje v katerem je imela 31-40 let.
Na spletu se namreč pojavljajo različne razlage.
Zanima me, ali pišemo opise slik v filmih oziroma videoposnetkih z malo ali veliko začetnico. A obstaja kakšno pravilo? Na primer: bolnišnica Franja, grad Prem v prvi polovici preteklega stoletja itd. Načeloma vidim, da je z malo začetnico, razen če je lastno ime, na primer v dokumentarnih oddajah. Kako pa bi pisali arhivski posnetek kot napoved videoposnetka? A bi to obravnavali kot podnaslov? Glede podnaslovov pa ste že pisali.
Zanima me, ali bo morda pika za začetnim nagovorom dovoljena v novem pravopisu oz. ali jo je v uradnih dopisih treba strogo preganjati. Osebno se mi zdi pika na tem mestu čisto ustrezno ločilo:
Zanima me, kako se pišejo imena iger – z malo ali veliko začetnico. Različni lektorji so mi namreč različno svetovali. Nekateri vztrajajo, da gre za lastno ime igre z jasno določenimi pravili, zato bi moralo biti npr. Štiri v vrsto ali Človek, ne jezise, drugi pa pravijo, da spadajo med občna imena in se zato pišejo z malo. To utemeljujejo tudi tako, da se npr. tudi rokomet, košarka, tarok itd. pišejo z malo.
Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?
Pripravljamo razlago pojmov rešitev eZdravja. Zaradi različnih tolmačenj vas prosim za nasvet in pojasnitev glede pisanja naslednjih izrazov. Mi smo izbrali zapis, tako kot sledi spodaj: e-naročanje je elektronski način naročanja; eNaročanje je nacionalna informacijska rešitev za namene elektronske napotitve in elektronskega naročanja na zdravstvene storitve iz primarne na sekundarno in terciarno raven in znotraj sekundarne in terciarne ravni; e-naročilo je pacientu dodeljen termin za izvedbo zdravstvene storitve predpisane z e-napotnico; e-napotnica je elektronska različica dokumenta napotnice. Ali v okviru rešitve eNaročanje uporabljamo e-naročilo ali eNaročilo, e-napotnica ali eNapotnica? e-recept je digitalni zapis o predpisanih in/ali izdanih zdravilih na recept; eRecept je nacionalna rešitev za elektronsko predpisovanje in izdajanje zdravil
Vse izraze sem napisala z malo začetnico, čeprav se zavedam, da se na začetku stavka pišejo izrazi z vezajem z veliko začetnico, torej: E-naročanje, vendar pa eNaročanje.
Na povezavi https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1926/pisanje-osebnih-imen-z-velikimi-črkami?loggedin dopuščatei pisanje osebnih imen v besedilih s samimi velikimi črkami, kar Slovenski pravopis tudi dopušča, saj natančno določa, da se same velike črke smejo uporabljati le pri poudarjanju besedil ali posameznih besed v njih.
"Besedilo" je po SSKJ "z določenimi besedami izražene misli" ali "iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji". Osebno ime na pisemski ovojnici, dopisu ali sodbi vsekakor ni z določenimi besedami izražena misel, niti ni iz besed sestoječi del v knjigi ali publikaciji.
Zanima me sledeče: Ali je pisanje osebnega imena (Ime Priimek) s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK) na pisemskih kuvertah dovoljeno?
Vem, da zapis osebnega imena s samimi velikimi črkami ni v skladu s pravopisom, a želim vašo potrditev.
Zanima me, kakšno je vaše stališče o uporabi velike začetnice pri oznakah redakcij časopisnih ali drugih medijev, kot so denimo kulturna redakcija, notranjepolitična redakcija, znanstvena redakcija ... Ali se vam zdi smiselno, da se take oznake pojmujejo kot lastna imena redakcij in se zato pišejo z veliko začetnico (Kulturna redakcija, Znanstvena redakcija)? So redakcije pri tej odločitvi popolnoma svobodne?
Zadnji film Vojne zvezd: pišemo Poslednji Jedi ali Poslednji jedi? V časopisju se najde oboje ...
Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?
Se piše Panonska Slovenija z veliko ali malo začetnico? Panonska nižina je z veliko.
Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.
Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?
Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.
Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.
Razumem, da se vse v zvezi z Bogom (v verskih besedilih) piše z veliko začetnico, razumem tudi malo začetnico pojmov, ki so z Bogom manj povezani (božja pot, božja njiva ...), zanima pa me, kako se piše naziv božji služabnik – hierarhični naziv na poti v svetništvo ... in ali ga lahko okrajšamo z bs. (podobno kot sveti s sv.).
Zavedam se, da je bilo na tej strani že na nekaj podobnih vprašanj odgovorjeno, me pa še vseeno zanima za pisanje in veliko začetnico. Uporaba društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Ali se to piše z nestičnim vezajem?
Prav tako sem zasledila tudi malo dvomljive odgovore glede Bizeljsko-Sremiška vinska cesta.
Ali T/triglavsko pogorje zapisujemo z veliko ali malo začetnico?
Pri kartah pri taroku, ki sestavljajo trulo (škis, mond in pagat) sem v dilemi glede velike oziroma male začetnice. V slovenščini se sicer večinoma pojavlja mala začetnica. V tujih jezikih pa večinoma velika. Ali je v slovenščini torej pravilna mala začetnica, čeprav so to imena kart? Tudi glede izraza trula sem v dilemi iz istih razlogov kot pri kartah.
Ali bi se moralo v stavku globoko v zajčji luknji youtubaYoutube pisati z veliko začetnico?
Zanima me, zakaj se pri Črna gora gora piše z malo začetnico, pri Burkina Faso pa je Faso pisano z veliko začetnico.
Katero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?
Zanima me pravilni zapis (velika ali mala začetnica) naslednjih zemljepisnih pojmov:
Prosim tudi za utemeljitev zapisov.
V odgovorih https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1967/pravilen-zapis-ks-tržič-mesto in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1675/pomišljaj-ali-vezaj pišete o (ne)rabi ločil v imenih, niste pa napisali, kdaj se piše center v imenu Ljubljana Center z malo oz. z veliko začetnico (v enem odgovoru pišete z malo, v drugem z veliko začetnico). Prosim za pojasnilo.
Veliko gledam TV in na enem podnapisu je bil napisan stavek, pri katerem mi ni jasno, zakaj je bila vejica pred in. Stavek se je glasil:
Ti imaš že veliko svojih težav, in ena izmed njih je tvoj alkoholizem.
Kaj porečete na to, da je prevajalec pred veznikom in napisal vejico? Ali se je mogoče zmotil ali ne? Mar ni to vezalno priredje? Če se ni zmotil, me seveda zanima obrazložitev.
Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.
V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.
Ali je uporaba Vi z veliko začetnico res zastarela oz. celo napačna in se odsvetuje v primeru sporočila npr. profesorju ali nadrejenemu?
V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.
Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.
Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.
Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?
Prebiram besedilo o prvi svetovni vojni in opažam, da avtor piše Doberdobski Kras enkrat z malo začetnico, drugič pa z veliko. Pobrskala sem po spletu in tudi tam našla obe obliki. Podoben dvom se poraja tudi pri pisanju Doberdobske planote, enkrat z veliko, drugič z malo začetnico (doberdobska planota). Katera oblika je pravilna?
Vprašanje nam postavlja pravilni zapis imen dolin Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna. Na Jezerskem imamo goro Kočno (z več vrhovi, poimenovanimi tudi Jezerska Kočna, Kokrška Kočna etc.), kjer zapis z veliko začetnico ni sporen. Imamo pa tudi omenjene tri doline, kjer pa se Kočna/kočna (v lokalni rabi tudi podkočna) po logiki sklicuje na kočno kot vrsto/del doline, torej "zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline" (SSKJ), ne pa na Kočno kot vzpetino. Splošna raba se poslužuje velike začetnice (torej Ravenska, Makekova, Belska Kočna), nas pa zanima, kakšna je jezikovno pravilna/pravilnejša raba.
V zvezi z vašim odgovorom https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/972/pisanje-imen-konvencij-listin-dogovorov-ipd me zanima, kako pa je z veliko začetnico pri »edninskih« konvencijah, na primer P/palermska konvencija, B/barcelonska konvencija, B/bernska konvencija. Poseben problem je D/dunajska konvencija, saj je teh več in urejajo različna področja. Če bi šlo za privzeta imena, bi konvencije pisali z veliko začetnico, drži? Kdaj pa vemo, ali gre za privzeto ime ali ne?
Pozdravljeni. Zanima me, ali se nagrada drejček (za spekulativno umetnost, imenovana po literarni osebi Drejčku) piše z veliko ali malo začetnico?
Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.
Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.
Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.
Vprašanje
Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.
V zadnjem času sta se v medijih pojavljali vsaj dve brazilski imeni: predsednik Jair Bolsonaro in mesto Brumadinho. Obe imata v brazilski portugalščini izgovor s končnim u-jem. Po navodilih iz pravopisnih pravil se portugalski o v slovenščini izgovarja kot [o], »v nekaterih« nenaglašenih zlogih pa kot [u]. Raba v govornih medijih kaže veliko neenotnost oziroma prevlado izgovora končnega -o-ja kot [o]. Nekaj znanih portugalskih in brazilskih lastnih imen, za katera je v medijih že ustaljen izgovor s končnim o-jem: Jorge Sampaio, Fernando Cardoso, João Ubaldo Ribeiro, Paulo Coelho, Aluísio Azevedo, José Saramago, José Mourinho, Ronaldo, Rivaldo, Ronaldinho, Romario. Kakšna je torej pravilna izgovarjava portugalskih besed na -o? In kako se ta imena sklanjajo?
Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski? V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.
Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade? Hvala za odgovore.
Kot Civilna iniciativa Reši sotočje se trudimo za ohranitev sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke. Glede na to, da gre za sotočje dveh Sav, nas zanima, kako je bolj prav
Sotočje Sav ali Sotočje Save in ali lahko v stavku pišemo Sotočje z veliko, glede na to, da gre za zelo pomembno območje v Sloveniji, ki se ga premalo zavedamo.
Sotočje Sav(e?) na Lancovem pod Radovljico je stičišče naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena, ključna točka slovenskega prostora, antipod Triglavu s kulturno-zgodovinskim in simbolnim pomenom za slovenstvo. Zaradi neprecenljivega pomena Sotočja na lokalnem in državnem nivoju kot tudi širše ga je treba zaščititi pred pozidavo in dokončnim uničenjem. V javnem interesu vaščanov, krajanov občine Radovljica in vseh ljudi in turistov je, da ga ohranimo v čim bolj naravni podobi! Ne gre le za turizem »ja ali ne«, temveč za našo skupno pravico dostopa do rek. Glede na njegov širši pomen bi morali vsi imeti prost, spoštljiv in miren dostop, v poklon prednikom, naravi, okolju in svoji duši!"
Stanujem v Lendavskih Goricah (ali je prav Lendavske gorice?). Ravno v prvem stavku je moja dilema, kajti od malega naprej so me učili, da se ime moje vasi piše z veliko začetnico (torej tudi gorice z veliko začetnico). Če pa poimenujem z izrazom gorice gričevje, pišemo gorice z malo začetnico. Zanima me, ali je prišlo do kakšne spremembe, kajti tako na novi vozniški kot na zadnjih volilnih listih je bil moj naslov napisan Lendavske gorice in hišna številka.
L. G.
Ali se srbska v besedni zvezi Republika srbska piše z veliko ali malo začetnico?
Zanima me kako se pravilno napiše soška postrv, z malo ali veliko začetnico?
Kako pišemo zvezo Vzhodne/vzhodne Alpe? Vem, da pišemo oboje z veliko pri zvezah Julijske Alpe in Kamniške Alpe.
Na spletu in v raznih besedilih glasbenih šol se pojavlja zame napačen zapis tekmovanja, in sicer 12. Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik 2018. Kako zapisati popolnoma pravilno? Mednarodno in Avsenik z malo?
Lektoriram knjigo o slovenskih upokojenih vojaških pilotih in imam precej težav z zapisom imen letal. Tudi tukaj me je zmedel zapis v SSKJ pri geslu jak. Po svojem razumevanju jezika bi sama primere, kot so letalo Jak, letalo Boeing pisala z velikimi začetnicami, z malimi pa Vozil je boeinga, jaka, falcona ipd. Toda v SSKJ2 je zapisano letalo sovjetskega letalskega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva: prestolnici bo povezovalo letalo jak 40 za 30 potnikov in tudi sicer nekateri zagovarjajo, da naj bi se tipi letal vedno pisali z malo začetnico, modeli pa z veliko. Kaj predlagate vi?
Kako pravilno pišemo: ravnilo noma/Noma in dasmasa/modelirna masa Das/ Das-masa?
Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.
Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.
Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.
Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.
Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.
V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?
Na šoli smo ustanovili alumni klub, sedaj pa smo v zadregi, kako to zapisati, ali z veliko ali z malo začetnico.
Vem, da se pogorje oz. pokrajino imenuje Kočevski rog, saj gre v tem primeru za nenaselbinsko zemljepisno ime. Sem pa na blogu enega lektorskega podjetja presenečena ugotovila, naj bi obstajal tudi zaselek z istim imenom, vendar drugačnim zapisom – torej Kočevski Rog. Sklicevali so se na Slovenski pravopis 2001. Ker živim v neposredni bližini Kočevskega roga lahko z gotovostjo trdim, da tu ne obstaja Kočevski Rog. Zanima me, iz katerih podatkov ste (so) izhajali, ko se je pisalo SP leta 2001 (v prejšnji verziji SP zapisa Kočevski Rog ni) oz. kje naj bi se nahajal zaselek Kočevski Rog?
V besedilih opažam, da se za poimenovanje župnij (kadar je neko mesto razdeljeno na več župnij) pojavljajo različni zapisi: Župnija Velenje Sv. Martin, Župnija Velenje – Sv. Martin ali Župnija Velenje – sv. Martin. Kateri zapis je pravilen – brez ločila, s pomišljajem, z veliko/malo začetnico dodane sestavine?
Zanima me, kako je s poimenovanjem (pripadnosti) posameznih članov glasbene skupine, če ima ta skupina uradno ime tipa Čuki, Modrijani ...
Ali pišemo čuk in modrijan z malo ali veliko začetnico?
Ali se lahko piše igra Pepček z veliko začetnico? Pepček kot lastno ime?
Zanima me raba narekovajev pri nepravem premem govoru. V slovenskih prevodih Svetega pisma (primerjala sem Slovenski standardni prevod in Ekumensko izdajo) sem namreč opazila, da so uporabljali narekovaje tudi, če je šlo za nekaj, kar je oseba mislila. Ali je narekovaje v takšnih primerih možno kako upravičiti, saj se glede na Pravopis naj ne bi uporabljali v primeru nepravega premega govora? Takšni odlomki v Svetem pismu so na primer: 5Mz 7:17, 18; 8:17; 15:9; Mar 2:6-8
Vprašanje se nanaša na zapisovanje stvarnih lastnih imen. Za primer navajam osvežilno pijačo Schweppes. Kdaj jo pisati po domače, kdaj z veliko in kdaj z malo? Pojavljajo se namreč vse tri oblike.
Če se zgledujem po kokakoli, bi si naročila šveps. Ker pa ta ni tako znan kot kokakola, ga ni v pravopisu in mi ga računalnik podčrta. Kadar nastopa kot imenovalni prilastek k vrstnim imenom trgovske znamke, moram verjetno napisati: Naročila sem si osvežilno pijačo Schweppes/Šveps. Ali takšen prilastek lahko pišem po domače?
Kako torej:
Naročila sem si šveps/schweppes/Schweppes ali Naročila sem si osvežilno pijačo šveps/Šveps/schweppes/Schweppes?
S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati parkinsonova bolezen in downov sindrom. Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih. Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj. Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa. V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa. Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila? Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.
A. B.
Ali se (pogovorna) poimenovanja (avto)cest pišejo z malo ali z veliko začetnico, npr. Nesreča se je zgodila na ižanki (Ižanskicesti)/dolenjki (dolenjski avtocesti)?
Prosim vas za nasvet gled velike/male začetnice pri pisanju lastnih imen v množini: Osimski ali osimskisporazumi, ženevske ali Ženevskekonvencije?
Zdi se mi, da je bila včasih v takšnih primerih običajnejša mala začetnica (osimski sporazumi, haaškekonvencije, ženevske konvencije – tako npr. v SSKJ in DZS-jevem Velikem splošnem leksikonu), da pa se danes vse bolj uveljavila velika začetnica: Osimski sporazumi so večinoma zapisani z veliko, haaškekonvencije zanimivo še vedno veliko z malo, pri Ženevskih konvencijah pa je pol-pol (raba vsekakor ni dosledna, tako imamo npr. :
vendar tudi
Računalničarji se že dolgo sprašujemo, kako se pravilno piše imena računalniških jezikov: z malo začetnico, z veliko začetnico, v originalu ali še kako drugače?
V nekaj desetletjih smo uspeli ustvariti lepo zmedo, ki jo lahko ponazorim z različnimi zapisi imena programskega jezika Pascal:
Da je stvar še bolj nedosledna, slovenska Wikipedija na strani o filozofu Pascalu za po njem poimenovani programski jezik uporablja zapis pascal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Blaise_Pascal), torej drugače kot stran o programskem jeziku samem. Wikipedija morda res ni najbolj merodajni vir za odgovor na moje vprašanje, vednar lepo ponazarja zmedo glede pisave imen računalniških jezikov.
Naj navedem nekaj različnih vrst imen programskih jezikov (navajam le primere jezikov, ki so v množični uporabi, ponekod dodajam ustaljen zapis imena v slovenščini):
ime: Pascal (slov. Pascal, pascal, paskal) C (slov. dosledno vedno C) C++ (slov. dosledno vedno C++)
ime, ki je zaščitena blagovna znamka: Java (slov. Java, java) Python (slov. Python) JavaScript, Perl, Kotlin, Go
kratica: BASIC (slov. basic) COBOL, AWK, HTML, XML, PL/SQL
iz kratice nastalo ime: Caml
kombinacija besede in kratice: Standard ML ... pisano narazen OpenCL ... pisano skupaj
Potem obstajajo še posebneži:
Želeli bi si enostavno pravilo, po katerem bi pisali imena računalniških jezikov:
Želeli bi si pravilo brez izjem ali pa vsaj s kar se da malo izjemami. Pogovarjal sem se z mnogimi računalničarji, eni menijo tako, drugi drugače, večina pa bi jih bila pripravljena sprejeti eno ali drugo rešitev (morda celo kakšno tretjo), če bi dobili jasen odgovor jezikoslovcev.
Če bi potrebovali pred dokončno odločitvijo še kakšno informacijo, sem vam seveda na voljo.
Kako se pišejo imena statističnih regij -- z malo ali veliko začetnico, npr. notranjsko-kraška regija ali Notranjsko-Kraška regija (Notranjsko-kraška verjetno ni sprejemljivo)? V publikaciji Slovenske regije v številkah (2014) na spletni strani Statističnega urada RS imena regij pišejo z malo začetnico.
Zanima me, ali zapisati sorte sadnega drevja z malo ali z veliko.
Primer:
Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk: Jonagold de Coster, Zlati delišes Reinders, Gala Galaxy Selecta ... Prodajamo tudi kivi, sorte Tipo in Vanilija.
S katero začetnico pišemo prvo besedo v posamezni celici v preglednicah? Na primer: v preglednici je predstavljeno, koliko anketirancev dela seznam neznanih besed. Na vrhu stolpca je v prvi celici »Seznam neznanih besed«, nato sledita celici »Da« (v pomenu, da vprašani delajo seznam) in »Ne« (v pomenu, da takega seznama ne delajo). Ali pišemo DA in NE v celicah kot Da in Ne ali kot da in ne? Ali je oboje pravilno?
Rada bi vprašala dve stvari, in sicer: Zakaj se podvodni mož piše z malo začetnico? Meni je bolj logično Podvodni mož.
Ali se aspirin piše z malo ali z veliko začetnico? Našla sem obe možnosti, ali sta obe pravilni?
Na MO RS imamo veliko težav z zapisovanjem imen pravnih aktov, dokumentov in ukazov. Prebrali smo že vaš odgovor v razdelku Vejica pri označevanju dokumenta, pa še zmeraj se zastavljajo vprašanja. Na primer:
... tako piše v aneksu št. 1 št. 4300-149/2018-1 z dne 25. 5. 2018 ...
... dostavil je Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 003357 z dne 17. 7. 2918.
... na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS št. 103/04, 103/11), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih (Uradni list RS št. 41/07, 4/11, 86/11) ...
... uvedli so novo pogodbo (MO, št. 0070-21/2018-14 z dne 19. 12. 2018) ...
Ali je prav Mnogo ljudem je svetoval ali Mnogim ljudem je svetoval?
Meni se zdi meja med prislovom in pridevnikom v takih in podobnih primerih skoraj zabrisana; tako sem v dilemi, ali naj sklanjam ali ne.
Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?
Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?
Ali je prav, da organ podjetja poimenujemo Svet delavcev ali svet delavcev, Nadzorni svet ali nadzorni svet. Vem, da SP2001 v 102. členu pravi, da imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij (naveden je tudi Svet delavcev) pišemo z veliko začetnico. Hkrati pa 103. člen pravi, da pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove, če so v takih naslovih tudi imena samostojnih organizacij, ustanov ipd., kadar pa v govoru (?) in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico. Če se torej pravniki odločijo, da bodo v statutu nadzorni svet podjetja poimenovali Nadzorni svet XYpodjetja, je to ime nesamostojne organizacijske enote, kajne? Bi potem v besedilu tudi pisali z veliko, če prvič navedemo celotno ime, potem pa (v nadaljevanju) le Nadzorni svet? Ali pa morda lahko pišemo splošno poimenovanje, torej nadzorni svet? Sama mislim, da sta možni obe možnosti, odvisno od interpretacije in od poimenovanja tega organa -- vendar pa s takim odgovorom večina laikov ni ravno zadovoljna.
Prosim za pojasnilo glede pisanja sintagme božji sin. Gre za prevod besedila iz 14. stoletja, kjer je Bog, jasen in eden, pisan z veliko, v omenjeni sintagmi pa nisem prepričana, ali se piše BožjiSin ali morda božjiSin. N. P.
V statističnem poročilu prikazujem povprečne vrednosti dimenzij kakovosti. Kako naj jih zapišem – z veliko ali malo začetnico?
Npr.: Dimenzije otipljivost, zanesljivost in odzivnost so predavatelji ocenili odlično, nekoliko slabše pa dimenzijo empatija.
Ali: ... povprečna vrednost dimenzije razvoj izobraževalnih programov je ..., ocena dimenzije informiranje in komuniciranje pa je ...
Dovolite mi prosim, da se po tej poti obrnem na vas s prošnjo za razlago sledečega stavka: Na vsakih 5 ha površin je dovoljenjo zgraditi enega od naslednjih objektov. S sodelavci stavek razumemo kot omejitev navzgor in sicer, da se lahko zgradi samo en objekt, če površina ne dosega 5 ha; ali pa morda velja, da mora biti najprej izpolnjen pogoj, da je zemljišče veliko 5 ha in se šele potem lahko zgradi en objekt?
Zanima me, kako sklanjati imena podjetij, v katerih je številka del imena in se piše stično, denimo Outfit7, Ekipa2 ?
Zanima me, ali sem pri diplomski nalogi pravilno zapisoval moštvo Uniona Olimpije; pri Unionu Olimpiji, z moštvom Uniona Olimpije ... in pa spol: Union Olimpija je igrala (ž. spol).
Ali je prav visoki igralec (strokovna besedna zveza); postavljeni napad (strokovna besedna zveza); ali visok igralec in postavljen napad.
Če si prav razlagam priporočila za zapisovanje nekaterih stvarnih lastnih imen, jih pišemo z veliko le v primeru, da imamo v mislih njihovo uradno ime, z malo pa, če poimenujemo vrsto nečesa (tudi če med enim in drugim poimenovanjem ni razlike in obakrat uporabimo popolno ime). Ali to drži? Npr. Osnovna šola Franceta Prešerna proti osnovna šola Franceta Prešerna.
Ali je naslednji del stavka pravilen? Veliko prebivalcev Slovenije še vedno samo nabira zdravilne rastline, kljub temu ...
zanima me uporaba velike začetnice, ko gre za nazive kot so veliki modrec Patandžali, ali veliki joga mojster Jogačarja. Kolikor vem slovenski pravopis narekuje uporabo male začetnice pri nazivih. Vendar, ali obstaja izjema ko želi pisec npr. izraziti spoštovanje oz. ko gre za teološko uporabo? Originalni pisec angleškega besedila namreč želi obdržati velike začetnice.
Prav tako uporabljajo veliko začetnico pri opisih "Perfect Teacher of the Teachers". Ali se v tem primeru lahko ohrani velika začetnica pri prevodu ali je po slovenskem pravopisu uporabljena mala začetnica?
Morda lahko naredimo primerjavo z navedbo imena in naziva Vaša Svetost papež Janez Pavel II? Ali uporaba imena Gospod, ko gre za Jezusa v Sv. pismu?
Zanima me, kako je s postavitvijo vejice pred veznikoma ko in če v spodnjih primerih. Ali (pa), ko bomo stali v vrsti na blagajni. Kaj (pa), če bi tudi mi ravnali podobno?
Sodeč po rezultatih v Gigafidi sta možni in pogosto rabljeni obe različici.
Zanima me pisanje začetnice pri poimenovanju testov, vprašalnikov, katerih avtorji so znani, primer:
Gre za stvarna imena ali vrstno poimenovanje (torej bi jih pisali z malo začetnico)?
Kako naj si razložim zapis besedne zveze Koča na Gozdu. Ker to ni naselbinsko ime, me zanima, zakaj je Gozdu z veliko začetnico?
Pri oblikovanju trenutno popularnih vabil na poroke, sv. birme, ipd., me zanima pravilna raba velike začetnice za navedbo ure dogodka. Npr.
10.00 cerkveni obred Cerkev sv. Antona...
ali
10.00 Cerkveni obred
12.00 kosilo Gostišče...
ali
12.00 Kosilo
14.00 prihod gostov
ali
14.00 Prihod gostov
Kako se pravilno zapiše začetnico uradnih evidenc, kot je zemljiški kataster, kataster stavb ali register nepremičnin v slovenskem jeziku?
Na primer: Na geodetski upravi je Sektor za zemljiški kataster, ki vodi evidenco zemljiški kataster.
Geodetska uprava na svojih straneh piše vse evidence z malo začetnico, vendar pa ima v angleških prevodih vse evidence napisane z veliko začetnico, kar mi je tuje.
Se tako kot miklavžev čaj tudi miklavžev večer (5. decembra, večer pred praznikom sv. Miklavža) piše z malo začetnico?
Zanima me, ali se pregovor v spodnjem primeru piše z malo ali z veliko začetnico?
Pregovor J/jabolko ne pade daleč od drevesa sporoča ...
Kadar se v besedilih naš naziv pojavlja večkrat, uporabljamo krajšo različico našega uradnega naziva. Prosimo za nasvet, ali naj se krajša verzija piše z veliko ali malo začetnico. Naš polni naziv: Komisija za preprečevanje korupcije Krajša verzija: Komisija ali komisija
Zanima me, ali se ime znaka kakovosti, npr. zeleni znak kakovosti, piše z malo ali veliko začetnico? Na spletnih straneh je pisan z veliko, jaz pa se sprašujem, ali ne gre pri tem za poimenovanja priznanja, ki pomeni kakovost, in se torej piše z malo.
Spoštovani, zanima me raba velike oz. male začetnice pri poimenovanju močvirnatega področja na Madžarskem – Malo blatno jezero/Malo Blatno jezero. Prosim za utemeljitev zapisa in morda še za kak drug podoben primer. Najlepša hvala!
Kako je z začetnico pri priimkih, ki imajo predimek npr. van (z malo) – ali na začetku stavka uporabimo veliko začetnico?
Kako je z začetnico pri novejših besedah, npr. e-pošta, eVem, http, če stojijo na začetku stavka?
Pozdravljeni, zanima me pravilno pisanje naslovov: Trg Prekomorskih brigad in Trg Mladinskih delovnih brigad – kaj se piše z veliko začetnico in kaj z malo?
Kako pišemo, s kakšno začetnico, za dvopičjem?
S kolegico pripravljava članek o trenutno zelo aktualnem virusu Zika in sva se znašli na razpotju. Zato bi vas zelo lepo prosila za strokovno mnenje, kako pravilno zapisovati. Zapisovanje virusa z veliko začetnico pojasnjuje že odgovor dr. Nataše Jakop (ZRC SAZU):
Ker bi rekla, da je Zika besedna kratica, pa ne vem, kako bi jo pravilno sklanjala, če ob njej stoji 'virus' - virusa Zike, virusu Ziki ... ali Zika ostane ves čas Zika: virusu Zika? Ker nikjer ne najdem podobnega primera, ne vem, katera izbira je pravilna.
Sprašujem, kako se prav piše:
ali
ali celo
Kako pa je, če se začne stavek:
ali
Številko na začetku stavka je treba po pravilu izpisati!
Kakšna je pravilna raba velike začetnice pri krajšanju naziva (Sklad)? Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo Sklada je ...
Velja tudi v tem primeru pravopisno načelo, da se velika začetnica prenese na edino prvino poimenovalne enote? Ali pa morda lahko sklepamo, da gre le za vrstno poimenovanje in pišemo v nadaljevanju besedila z malo: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo sklada je ...
Brežiško jezero je drugo največje akumulacijsko jezero v Sloveniji, domačini pa ga imenujejo kar brežiško morje. Kakšne začetnice naj uporabim pri brežiškem jezeru in morju ter zakaj?
Na spletu sem našla pojasnilo, da so kozaki »poimenovanje za skupino več ljudi, ki živijo v južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, znanih po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu« (na vaši strani je podobna razlaga: kozak).
Prijateljičinemu sinu lektoriram seminarsko nalogo iz zgodovine, v kateri raziskuje Kozake in jih zapisuje z veliko začetnico. Priznam, da mi deluje čudno, če je beseda zapisana z malo, a do pred kratkim sem bila prepričana, da so Kozaki ljudstvo. Sva se pa dogovorila, da z veliko zapišem Zaporoške kozake in Donske Kozake (ki sami sebe opredeljujejo kot ljudstvo).
Kaj je torej bolj prav?
Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ...
Kaj menite vi?
Kako se piše poljud (po očetu Jud, po materi Slovenec)? Morda tako kot Neslovenec? Beseda je nastala v povezavi z romanom Čudežni Feliks.
Zanima me, kako zapisujemo kratična in druga lastna imena podjetij v primeru, ko imajo ta izvorno grafično podobo tako spremenjeno, da ta ni v skladu s pravopisnimi pravili, na primer agencija dpa, podjetji cargo-partner, UniCredit. Ali v tem primeru v slovenskih besedilih upoštevamo pravila slovenskega pravopisa (DPA, Cargo partner/Cargo-partner) ali moramo ohranjati izvorni zapis imena z malo začetnico in vsemi drugimi grafičnimi (stilskimi) posebnostmi?
Zanima me, kaj je med Hribom in Loškim Potokom – nestični vezaj ali nestični pomišljaj? Veliko zapisov na spletu vsebuje celo stični vezaj, vendar si takšne rabe nikakor ne znam pojasniti. Gre morda za dvojno ime (kot je Šmarje - Sap)?
Zakaj se Francoz v frazemu narediti se Francoza piše z veliko začetnico, Rus v frazemu jih je veliko kot rusov pa z malo? To sem preverila na Franu, a zakaj je to tako?
Prosim, napišite, ali se evropska prestolnica leta piše z veliko ali malo začetnico. V časopisih se uporabljate obe.
Zanima me, če obstaja kakšno pravilo za zapisovanje slovenskih večbesednih zemljepisnih imen v angleških tekstih?
Dilema je v tem, ali naj bi se v angleščini drugo besedo npr. dvobesednih slovenskih zemljepisnih imenih pisalo z veliko začetnico (kot je to praksa v angleščini) ali pustiti v izvorniku, kot je pravilno v slovenščini?
Recimo:
- Arja vas
Angleški članek na Wikipediji navaja "Vas" z veliko začetnico: https://en.wikipedia.org/wiki/Arja_Vas
Ali se torej vse besede v takšnih večbesedna imenih v angleščini piše z velikimi začetnicami, ne glede na izvorni zapis v slovenščini, ki drugo besedo navaja z malo začetnico?
Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"
Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."
Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."
Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.
Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.
Lahko kako preverite za ujno?
V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.
Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.
Za avtobus Hop-On Hop-Off" se uporabljajo zelo različni zapisi: z vezaji in brez njih, z veliko in malo začetnico na različnih mestih. Kakšna bi bila slovenska ustreznica in kakšen pravilen zapis, če ohranimo hop-on hop-off?
Zanima me, ali je besedna zveza drzna odgovornost smiselna ali ne. Menim, da je pravilno odgovornost za drznost?
Matura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?
»Poletna Termalna riviera z največjim zunanjim bazenskim kompleksom daleč naokoli omogoča zabavo za vse generacije. Na zimski Termalni rivieri odkrijte vodni raj s Savna parkom. Hotel ponuja možnosti tudi za poslovneže, ki se lahko družijo v Konferenčnem centru. Gostje se lahko razgibajo v Športnem centru.»
So velike začetnice pri termalni rivieri in konferenčnem centru v redu? Sta lahko zimska in poletna z veliko začetnico, termalna pa z malo? Ne vem, ali naj razumem kot občno ali lastno ime. Predvidevam, da je Savna park uradno ime. Gre za samostojne enote znotraj Term Čatež.
V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.
Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?
Kateri so bili prvi jezikovni priročniki, ki so bili digitalizirani in kdaj?
V NUK-u na Oddelku za opisno in vsebinsko obdelavo delamo tudi preliminarne zapise za monografske publikacije (t. i. CIP zapisi). To so zapisi za knjige, preden te izidejo. Med drugim smo prejeli gradivo za knjigo, katere (stvarni) naslov se je glasil: »Usmiljenje@Delite.Si«. Naslov torej, ki ima obliko naslova elektronske pošte.
In zdaj je tu vprašanje, katera varianta take vrste naslova je pravopisno pravilna oz. (ne)dovoljena: Usmiljenje@Delite.Si (kakor ga je založnik najprej zapisal) ali Usmiljenje@delite.si (kakor smo v CIP zapisali v NUK-u) ali Usmiljenje@delite.Si (kakor si je založnik naknadno premislil).
Preverili smo precej vaših odgovorov, vendar na prav ta konkreten primer nismo naleteli. Pripominjam, da se v NUK-u ne glede na želje založnikov vedno trudimo, da so CIP zapisi v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili, čeprav obstaja nekaj zavestnih odstopanj zaradi narave in pravil CIP zapisa (npr. raba tripičja z natančno določeno funkcijo, pisanje dvojnih priimkov s stičnim vezajem itd.). V zgornjem primeru se nam oblika, kot jo je NUK zapisal v CIP, zdi še najbolj logična, ker v njem nastopa velika začetnica samo enkrat in to na začetku (kot naslov knjige). Vse druge variante so bolj na temo trenutnega navdiha umetnika in založnika, kar v CIP zapis ne sodi.
Zgornji primer naslova je seveda izmišljen, ker knjige s pravim naslovom nočemo po nepotrebnem izpostavljati, prav tako ne njenega avtorja ali založnika.
Pri prevajanju besedil Evropske farmakopeje smo naleteli na angleški izraz »tare«, ki smo ga želeli prevesti kot »starirati« oz. »stariramo«, kar pomeni, da stehtamo prazno posodo in tehtnico s tipko postavimo na začetno stanje 0 (anuliramo težo posode).
Pri tem smo v SSKJ našli izraz »tarirati«, ne pa tudi dovršnega glagolskega vida »starirati«, ki se v farmaciji zelo veliko uporablja.
Ali menite, da bi lahko uporabili ta izraz oz. ali bi ga lahko uvrstili v SSKJ?
Člani skupine smo razmišljali v smeri podobnega glagola tehtati: tehtamo – stehtamo tariramo – stariramo
O tem, da pravopisni slovar (SP 2001) pri pridevnikih na -ov, -ev, -in, izpeljanih iz lastnih imen, kadar so sestavina stalnih besednih zvez in frazemov, normira dvojnico, s priporočljivejšim pisanjem pridevnika z malo začetnico, ste že pisali. Prav tako, da je raba z veliko začetnico pogostejša in se bo to upoštevalo pri pripravi normativnih slovarjev. Pa vendarle, dokler velja SP 2001 je dovoljen zapis Hubblov in hubblov teleskop. Ali se morda motim?
Zanima me, kaj pomeni zaščitek? Gre za igro besed, vendar ne najdem pomena besede.
Rabim pomoč pri zapisovanju nazivov, ki jih podeljujejo medijske hiše in različne organizacije. Nazive, kot so Ime leta, Produkt leta, Slovenski avto leta ... zapisujejo z veliko začetnico. SP predpisuje, da se poimenovanja odlikovanj in športnih trofej zapisuje z malo začetnico. Kaj pa v teh primerih?
Sem v dilemi, kako pisati imena izdelkov/proizvodov, ki so nastali iz imen podjetij in trgovskih znamk. Prosim vas za pomoč.
Popolnoma razumljiva sta sledeča primera: Moj oče vozi fiata. -- Moj oče vozi avto Fiat. Zagata pa nastane pri sledečem: Imamo zafiro. -- Imamo avto Zafira. (Vemo pa, da se podjetje, ki izdeluje te avtomobile imenuje Opel.) Je takšen zapis sploh pravilen?
Ali se imena srednješolskih programov pišejo z veliko ali malo začetnico? Na primer:
V knjigi Joga v vsakdanjem življenju in na spletu opažam različne zapise poimenovanj jogijskih asan in položajev -- glede zapisa z veliko/malo začetnico, pisanja skupaj/narazen in zapisovanja glasov s črkami oz. prečrkovanja, npr.
in
Takih primerov je še veliko.
Prosim vas za mnenje o tem, kateri zapisi so z vidika Slovenskega pravopisa najustreznejši.
Kako se piše Avstrijska državna pogodba (iz leta 1955, ko naj bi s členom 7 podelili pravice slovenski in hrvaški manjšini); z veliko ali z malo začetnico?
Ali se prireditve v okviru Slovenskega knjižnega sejma (Pisateljski oder in Debatna kavarna) pravilno pišejo z veliko ali malo začetnico?
Ali je ime skupine otrok v vrtcu, npr. METULJČKI, lastno ime in ga pišemo z veliko začetnico? Vnaprej hvala za odgovor.
Prosim Vas za mnenje glede rabe velike oz. male začetnice pri zapisu srednješolskih izobraževalnih programov in imena objekta.
Ali je ustrezna raba velike začetnice pri zapisu programov: Klasična gimnazija, Tehniškagimnazija, Umetniška gimnazija, Administrator, Računalnikar, Maturitetni tečaj ipd.?
Je raba velike oz. male začetnice v naslednjih primerih pravilna: Umetniška gimnazija – likovna smer, Gimnazija – športni oddelek?
Se Vam zdi smiselno, da v primerih, ko je občnoimensko jedro izpuščeno in gre za vrstno poimenovanje, uporabimo malo začetnico? Primera:
Poleg tega me zanima Vaše mnenje glede zapisa besedne zveze vila Ana, ko gre za hišo z vrtom, ki se imenuje Ana. Ali je v tem primeru zapis besedne zveze vila Ana ustrezen ali pa bi bilo treba pisati z veliko tudi besedo vila? Pomensko gre za drugačen primer, kot je hotelVila Bled.
Pozdravljeni, učitelji smo v dilemi, kako se v Žireh pišejo imena ulic: POT V SKALE, POD GRIČI, POT NA KOČE.
Gre za pisanje velikih začetnic. Se opravičujem, ampak vsskoletno dilemo pisanja naslovov učencev bi rade razjasnile. Obstoječi zapisi so različni.
Zanima me, kako pravilno zapišemo: dan zemlje ali dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila?
Kakšno izgovarjavo svetujete za ime bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus: kóvid-, kôvid- ali kovíd-? Slišimo pretežno kóvid-, ampak to ne gre skupaj s posplošeno širitvijo o pred v. Ime je najverjetneje okrnjeno iz ko[róna]ví[rus], torej bi lahko rekli tudi kovíd- ali pa mogoče celo dvonaglasno kòvíd- ...
Na vas se obračam z vprašanjem, na katerega nisem našel odgovora niti v lokalnem okolju niti v literaturi. Kjer živim (Zgornja Gorenjska – okolica Žirovnice, tudi v Bohinju), rečemo potici z veliko orehovega nadeva »pokravčana potica«. Izvedel sem, da pokravčana zato, ker se orehovim jedrcem reče kravice. In to ne celim, ampak samo polovičkam. Zanima me, od kod ta izraz in kje se uporablja.
V slovenščini se uporablja izraz morski pes za največjo ribo predatorko, ki se ji v angleščini reče shark, v italijanščini squalo, v hrvaščini morski pas, v srbščini pa ajkula. Ali je možno, da smo si izraz za morskega psa izposodili iz hrvaščine, zakaj je prišlo do takega poimenovanja in kdaj se prvič pojavi izraz morski pes v slovenskih besedilih?
Prosim za odgovor na vprašanje, kako pravilno zapisovati poimenovanja mednarodnih oznak oz. identifikatorjev tipa mednarodna standardna knjižna številka/Mednarodna standardna knjižna številka (v angl. International Standard Book Number – ISBN) – torej, dilema je pri zapisu prve besede, ali je pravilno z veliko ali z malo začetnico.
Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.
Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.
Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.
Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.
Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.
Hvala in lep pozdrav.
Povezave do videoposnetkov:
Je besedna zveza biti mnenja ustrezna ali je bolje uporabljati meniti?
V Pravopisu (2001) je pri iztočnici meníti napisano:
meníti neobč.: menijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; menim, da imate prav mislim;
pri iztočnici mnênje pa:
publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so
Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.
Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".
Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".
Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.
Ne vem, ali vprašanje naslavljam na pravi naslov ? Če ne, mi, prosim, povejte, kateri je pravi. Nisem slovenist in sem običajen državljan. Včasih me kaj v medijih zmoti glede načina rabe slovenščine, vendar danes sprašujem prvič (seveda ne vem, če so moji dvomi upravičeni). To reklamo sem zasledil v medijih:
Telefoni, vključeni v VELIKEM PRAZNIČNEM PAKETU LG Optimus 4x na paketu VELIKI PRAZNIČNI PAKET
Zanima me, ali je pravilno napisano »na paketu« ali se pravilno piše »v paketu«? Na paketu mi zveni nekako srbsko. Po moje Simobil ponuja nek paket, »v« katerem so neki izdelki (in niso »na« paketu).
Zanima me tudi, kdo je odgovoren za nadzor rabe slovenskega jezika v javnosti in na koga je treba naslavljati takšne dvome?
Zanima me, kako je prav: Kulturni dom ali kulturni dom.
V konteksu pisano PARK TIVOLI, se piše park z malo začetnico ali se motim? Npr. Otroci so šli na sprehod v park Tivoli.
Zanima me, kako zapisujemo rapalsko mejo. Z malo ali veliko začetnico? Razumem, da pišemo Rapalsko pogodbo z veliko, saj gre za ime pogodbe. Vendarle pa predvidevam, da se rapalsko mejo zapisuje z malo začetnico. Je res tako?
S kakšno začetnico, veliko ali malo, zapišemo naslednja poimenovanja: tekmovanje Dnevi Angele Boškin; priznanja zbornice ali zveze: priznanje za življenjsko delo Angele Boškin, zlati znak, naziv častnega člana?
Slovenski Camino
Vedno več romarjev odhaja tudi iz Slovenije v španski Santiago de Compostela k relikvijam sv. Jakoba. Hodijo po pešpoti, imenovani Camino. To je spodbudilo romarje številnih držav, da tudi v svoji domovini vzpostavijo podobno pot, ki jih vodi od ene do druge cerkve sv. Jakoba.
A kako je treba zapisati ta imena v različnih povezavah? Bil sem na Caminu ali na caminu? Prehodil sem Slovenski camino ali Slovenski Camino? Ali pa kar kamino, kakor je pizza medtem že postala pica: Kamino mi je spremenil življenje?
Zanima me, kako zapisujemo vrste čaja - ali z veliko ali malo začetnico. Za primere navajam kitajske čaje, kot so china gunpowder, Mu Dan, Mao feng in Long jing, in japonske, npr. sencha, gyokuro, bancha in matcha.
Vljudno prosim za nasvet, ali je pravilnejše vzhodno partnerstvo ali Vzhodno partnerstvo.
Raba niha: malo začetnico npr. uporabljajo institucije EU, časopisi, STA, velika začetnica pa je uporabljena na spletnih straneh slovenske vlade.
To partnerstvo je sicer uradno največkrat opisano kot »pobuda« (za tesnejše sodelovanje med EU in njenimi šestimi vzhodnimi sosedami), vendar menim, da gre v resnici za stvarno lastno ime, tj. ime meddržavne zveze (ustanovljeno 9. maja 2009 z izjavo, na angl. strani Wikipedia označeno kot »medvladna organizacija«, pogosta besedna zveza je npr. vrh v/Vzhodnega partnerstva/države v/Vzhodnega partnerstva). To je tudi edino poimenovanje (ni poljudno, nadomestno ali skrajšano, za katerega pravopis predvideva, da se piše z malo začetnico), zato se mi zdi ustreznejše pisanje z veliko začetnico.
Kakšno je vaše mnenje?
Zanima me, kako pravilno pisati Z(z)gornja in S(s)podnja Muta. Sama še vedno vztrajam pri zapisu z malo, čeprav velika večina oboje piše z veliko začetnico. Tudi na spletni strani občine sem zasledila, da Zgodnjo in Spodnjo Muto navajajo kot samostojni naselji v občini, podobno kot npr. Gortino. Kako je torej prav? Najlepša hvala za odgovor.
Kako pišemo ime BOJANJA VAS?
Kako je s pisanjem Forma Viva – ali sklanjamo obe sestavini in ali vedno pišemo oboje z veliko začetnico?
Zanima me, ali se v neslovenjenih poimenovanjih tujih nagrad ohranja izvorna velika začetnica ali ne, npr.:
Slovenjeno bi verjetno bilo:
Kaj pa, če se nagrada pusti v izvirniku? Beseda strega ni lastno ime.
Prosim Vas za pomoč v zvezi pravopisom lastnih krajevnih imen, konkretno GorenjeS/selce in DolenjeS/selce (naselji v občini Trebnje). Po veljavnem pravopisu so selce zapisane z malo začetnico, paragraf 70 celo eksplicitno navaja primer Dolenje selce. Po drugi strani pa »uradni« dokumenti navajajo:
Več v dokumentu: http://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf
Tudi dejansko stanje na terenu (krajevne table) imajo veliko začetnico (povezava).
Že nekajkrat sem gledal in poslušal prenos nogometne tekme nogometnega kluba Triglav Kranj z nasprotnimi moštvi. TV prenos v zadnjem času izvaja Planet TV.
Komentator je kar pogostokra t uporabljal izraz: Triglavani za igralce moštva NK Triglav. Razumljivo mi je, da ne more uporabljati zgolj naziva "Kranjčani", saj niso vsi igralci iz Kranja. Ampak izraz Triglavani je res čuden.. Nekako je kar negativno slišen. Ne vem, sicer zakaj, ampak morda pa le obstaja boljši izraz. (npr: Triglavci, Triglavčani ...) Razumljivo mi je, da se uporablja izraz npr.: Celjani za igralce NK Celja, itd. Ampak kaj pa npr.: v primeru NK Olimpije: Olimpijaši, Olimpijani, Olimpijci? Ali pa v primeru NK Mure iz Murske Sobote, kjer pa je izraz Muraši bolj slišen kot v primeru Triglavani? Ali pa v primeru igralcev NK Bravo: ali so Bravani, Bravaši...?
Pripombo sem naslovil tudi na športno uredništvo TV Planet, odgovorili so mi, da so jo posredovali uredništvu oz. komentatorju.
Večinoma živali poimenujemo bodisi s samostalnikom moškega spola (morski pes, pav, komar ipd.) bodisi s samostalnikom ženskega spola (vešča, morska krava, mačka ipd.). V mnogih primerih se zdi preoblikovanje v nasprotni spol, s ćimer bi poimenovali samico ali samca iste živalske vrste, zelo zahtevno, zato se ga pogosto izogibamo. Zanima me, ali je sploh pravilno ˝na silo˝ preoblikovati imena nekaterih živali v nasprotni spol in ali obstaja priročnik oziroma slovar, zbirka ali karkoli podobnega, s čimer bi si lahko v takšnih primerih pomagali.
Po spletu je zaokrožil tale vic:
Žena zaprosi moža: – Bi, prosim, šel namesto mene v trgovino in kupil karton mleka, in če imajo avokado, jih kupi šest. Kmalu se vrne mož s šestimi kartoni mleka. Ženi nič jasno, pa vpraša: – In zakaj si kupil šest kartonov mleka? On: – Imeli so avokado.
Moje vprašanje je: kdo je kriv za nesporazum? Mož ali žena?
Zanima me kako je mišljena beseda bit/Bit pri pesmi z naslovom Bit izvajalca Zmelkoow. Nekje je napisana beseda z veliko nekje pa z malo začetnico. Očitno pa je, da celo pesem govori o isti stvari in jo nagovarja.
Zanima me, kako se imenuje samica vola.
V družbi pripravljamo letna in računovodska poročila za delniško družbi Kostak, ravno tako pa smo dolžni pripraviti konsolidirane izkaze poslovanja za poslovno skupino Kostak, v katero imamo vključenih kar nekaj podjetij. Zanima me, kako je pravilni zapis "Skupina Kostak" ali "skupina Kostak", saj opažam, da družbe zapisujejo to besedno zvezo različno. Tako Krka, Petrol in še nekatere druge skupine, pišejo to besedo z malo začetnico, medtem ko pri Pošti Slovenije, Gorenju in še kje, zapisujejo besedo skupina z veliko začetnico. Vljudno prosim za obrazložitev in mnenje. Če ste o tem že pisali, se opravičujem, ker tega primera nisem zasledila.
Gre za neke vrste predlogo, kjer so po točkah naštete določene trditve. Zanima me, kako pisati besedo ALI med temi trditvami, ki so samostojne povedi, z malo ali veliko začetnico ali vse z velikimi črkami.
Gospodje Ptujski.
Ali se ta zveza šteje kot osebno lastno ime in se beseda Gospodje tudi znotraj povedi piše z veliko začetnico?
Kljub vašemu odgovoru glede sklanjanja imen vzpetin v povezavi s kategorijo živosti (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1241/kategorija-živosti-imena-vzpetin) prihaja do nestrinjanj/različnega sklanjanja (očitno smo različno razumeli objavljeno razlago), zato lepo prosim za jasen odgovor, ali je v javnih občilih ustrezno zapisati: grem na Sv. Lovrenc ali grem na Sv. Lovrenca.
Zanima me, uporaba katerih narekovajev je pravilna?
V Pravopisu sicer piše:
»Dvodelni narekovaj, npr. dvojni srednji (» «), enojni srednji (› ‹), dvojni spodaj- -zgoraj („ "), enojni spodaj-zgoraj (, ') ali dvojni zgornji (« »), nam zaznamuje:...«, vendar veliko pogosteje srečujem te (» «), zato sem precej zmedena.
Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?
Kako se sklanja EATA (European Association for Transactional Analysis) oziroma, kako se zapiše: EATIN etični svetovalec ali EATin etični svetovalec ali Eatin etični svetovalec ali eatinetični svetovalec.
Kako se pravilno napiše na primer:
Vem, da ste o ločilih pri začetnih in končnih pozdravih že govorili, vendar me kljub temu zanima, ali se pri uvodnih nagovorih v uradnih dopisih tolerira tudi pika? Klicaj mi deluje kot premočno ločilo, uporaba vejice mi pa ni všeč, ker se nova vrstica začne z malo začetnico. Prilagam dva primera s piko in enega brez ločil.
Pozdravljeni, g. Kovač. Pošiljam vam ...
Spoštovani naslovniki. Dovolite mi pripombo k ...
Spoštovanemu naslovu sporočam svojo odločitev ...
Zanima me, ali za besedno zvezo Hvala za vašo pozornost napišemo piko, kadar jo napišemo na primer na zadnjo prosojnico Power point predstavitve.
Srečali smo se z nenavadno težavo v razlagi pomena besed, in sicer lokalizirati in locirati avto na primer. V SSKJ je le pri besedi lokalizirati naveden pomen 'ugotoviti, določiti kraj, mesto česa', vendar je po mojem mnenju ustrezneje reči, da v tem pomenu nekaj lociram, ne lokaliziram. Pregledala sem pomene v SSKJ in Pravopisu in ne morem se strinjati z razlagami v obeh virih. Ko namreč ugotovim, da je avto v mestu, ga tam lociram, lokaliziram pa požar (ga omejim) ali pa programsko opremo (prevedem v drug jezik); da bi lokalizirala avto (ugotovila, kje je), mi je kot rojeni govorki slovenščine povsem tuje. Glede na to, da sta tako locirati kot lokalizirati glagola iz tujega jezika, se mi zdi smiselno pogledati, kako se prevajata iz ang. besede. Ugotovim lahko, da je za oba izhodišče glagol localize, ta pa se prevaja enakovredno kot locirati in lokalizirati ter določiti kraj. Pogledala sem tudi po Gigafidi, katera raba prevladuje: na prvi pogled je videti, da se lokaliziranje zelo pogosto uporablja za 'omejevanje' ali 'obvladovanje' požarov in ognja ter lokalizacijo v smislu prenosa v neki jezik. Lokaliziranje na primer avta mi je tuje, lociranje avta, težave ('ugotoviti, kje je avto oz. težava') ipd. mi je pa po mojem občutku edino domače. Kaj pa menite vi - predvsem ob razlagah pomena v SSKJ?
Je prav Luč miru ali luč miru iz Betlehema (ko govorimo o ognju, ki ga prinesejo skavti)?
Ali besedo MINORITSKI SAMOSTAN v povedi pišemo z malo ali veliko začetnico (npr. Cerkev se drži MINORITSKEGA SAMOSTANA.)?
Zanima me, kako je z veliko/malo začetnico pri zapisovanju javnih razpisov (ko »javni« ni prva beseda v povedi, seveda).
Npr:
Našteti so bili naslednji razpisi:
V nekaterih obrazcih najdemo na koncu kraj in datum ter podpis. Ali bi to napisali z malo ali veliko začetnico?
Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.
Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.
Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.
Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.
Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša, človek ob stoletnici se danes vpraša. Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje, domačinom pa to zveni resnično tuje, saj vsak Prékmurec dobro ve, da pravi je naglas na e. Morda bo treba let še sto, da to Slovencu jasno bo. Da pa prej prišel zadevi bo do dna, naj s prékmursko gibanico se posladka. Mag. Andrej Janc, Beltinci
Opažam, da nas večina mail prične s »Pozdravljeni!« »Pozdravljena!« …. in na koncu ponovno dodamo še »Lep pozdrav«. Je to sprejemljivo? Bi morali drugače?
Bi morala biti za »Pozdravljeni« vejica ali klicaj …. in če je vejica, začnemo nadaljnje besedilo z malo začetnico …. opažam, da nekateri uporabljajo veliko začetnico. In enako – vejica ali klicaj za »Lep pozdrav«.
Saj sem poiskal odgovor o narekovajih v vaših dosedanjih odgovorih, a imam vseeno vprašanje. Rad bi vaše mnenje, ali je glede narekovajev sprejemljiv način, ki ga uporabljam pri izdajanju revij in knjig pri založbi Novi svet.
Narekovaje ribja kost » « uporabljam samo za premi govor. Za navednice besedila, ki ni premi govor, uporabljam vejične narekovaje “ ”, te prav tako za notranje navajanje. Če pa pridejo navednice še znotraj teh, dam enojne vejične narekovaje ʻ ʼ. Znak za apostrof mi oblikovno ni všeč. Primer: Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«
Skladno z ustavo ima država Madžarska tudi uradno dolgo ime države Madžarska in ne več Republika Madžarska, kot je bila pred letom 2012. Beseda republika je ostala le še v uporabi nazivanja predsednika države. Kako menite, da bi pravilno pisali naziv v slovenskem jeziku, zagata je pri začetnicah besede republika:
Dobesedni prevod nazivanja predsednika v madžarščini je republiški predsednik. V angleškem nazivanju uporabljajo President of the Republic of Hungary.
Zanima me, ali naj pravilo o prevajanju podatkov v bibliografskih zapisih, v skladu s katerim v bibliografskih zapisih ne prevajamo naslovov in drugih bibliografskih podatkov, namenjenih identifikaciji publikacije, analogno uporabimo tudi za navajanje bibliografskih podatkov znotraj besedila.
To bi pomenilo, da naslovov in podatkov o izdaji publikacije znotraj besedila ne prevajamo in njihovega prevoda ne dodajamo v oklepaju.
Prosim, da nam svetujete, katero navajanje bi bilo ustreznejše (navajanje v prevodu A ali v prevodu B).
Podvprašanji:
ZgledIzvirnik: The operating conditions classes, and their characteristics, are consistent with the classification set in the Thermal Guidelines for Data Processing Environments by the American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers.
Prevod A: Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments ameriškega združenja American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers.
Prevod B: Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments (smernice za toploto v okoljih za obdelavo podatkov), ki jih je izdalo ameriško združenje American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers (ameriško združenje inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatske naprave).
Zanima me, kako navajati vire v publikacijah. Poznam nekaj standardov, vendar me zanima, ali je dopustno tako:
Katera varianta je pravilna in zakaj?
V medijih se pojavlja manjša zadrega glede pravilnega naslova britanskega princa Harryja. Je vojvoda Sussexški, Susseksški ali Susseški? In ali je v izgovorjavi dovoljeno "saseški", ali mora biti "sasekški"?
V mnogo člankih naletim na rezultate pisane s stičnim dvopičjem. Sama sem iz pravil razbrala, da je to napačno vendar se ta napaka tolikokrat pojavlja, da sem v dilemi ali o temu obstaja kakšen poseben dogovor. Primer, rezultat tekme je bil 22:23 namesto 22 : 23. Zakaj je to tako pogosta napaka?
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna za besedne zveze tipa najbolj priljubljen igralec / najbolj priljubljen video posnetek / najbolj priljubljen film. Ta vir (http://www.lektorsko-drustvo.si/vsebina/Pridevniška beseda, maj-junij 2014.pdf) se zdi, da narekuje rabo nedoločne oblike, a nisem povsem prepričana (glejte: Stopnjevanje (kadar ne gre za stopnjevanje s priponskim obrazilom) že samo po sebi narekuje rabo nedoločne oblike pridevnika). Lahko pojasnite, prosim?
Katera od spodnjih povedi je pravilna?
Zanima me, ali se zaščiteno ime štajersko-prekmursko bučno olje piše z veliko ali z malo začetnico in ali je pisava z vezajem ustrezna.
Zanima me, ali je treba pri sestavljanju besedila za plakete osnovno besedilo končati s piko. V našem primeru: "Nagrado Radojke Vrančič za leto 2022, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, prejme prevajalka Živa Čebulj za prevod dela Andrée Chedid: Ubesediti pesem." (Glejte slikovno gradivo.) Ker si želimo, da sta v imenovalniku tako ime nagrajenca ali nagrajenke in ime avtorja ali avtorice, smo besedilo oblikovali v poved. Seveda vemo, da se poved začne z veliko začetnico in konča z ločilom, a je pika v tem primeru (Ubesediti pesem.) vizualno moteča, poleg tega lahko daje napačen vtis, kot da je del naslova nagrajenega dela. Kakšne so prakse pri sestavljanju besedil za plakete in v kolikšni meri si lahko privoščim odstop od norme in pravopisnih pravil? image url)
Se astrološka znamenja v horoskopih piše z malo ali veliko začetnico? Na internetu najdem obe varianti.
S kolegi si nismo edini, kako zapisovati različne številske in črkovne kombinacije (presledek, skupaj ali vezaj):
a) člen 3(1)(4) = 4. točka prvega odstavka 3. člena \– ali morajo biti med oklepaji presledki (v angleški predlogi jih ni);
b) skupina G7 ali G 7 ali G-7,
EU27 ali EU 27 ali EU-27;
c) trdota 2B, HB-2, HB=21/2 (neposredni prepis s treh svinčnikov);
č) hišna številka: Maistrova 12A ali 12 A.
Pod »format« je v slovarskem delu SP mogoče prebrati format A 4 in A4-format – bi morali tako ravnati v vsakem črkovno-številskem primeru? Čemu presledek v prvem primeru med A in 4? Kaj pa, če kje drugje naletimo na kombinacijo 4A? Po matematični logiki presledka ni v pomenu štirikrat A.
H. Š.
Ali pišemo imena pisav, npr. Times New Roman, Arial, z veliko ali z malo začetnico?
Mogoče mi lahko pomagate pri vprašanju, ali se ime naselja SENČNI KRAJ (Schattenberg) na avstrijskem Koroškem pravilno piše Senčni kraj ali Senči Kraj.
Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)
Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?
Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?
Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.
Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?
V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.
Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?
Osebna imena (Ime Priimek) se pišejo z veliko začetnico. Ali je osebno ime dovoljeno pisati tudi kako drugače, na primer s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK), kot to redno pišejo na položnicah in njihovih kuvertah ter podobno?
Kolikor razumem Slovenski pravopis (člen 41) je zapis osebnega imena z velikimi začetnicami edini možen, saj se same velike črke - smiselno v zvezi z vprašanjem - uporabljajo za poudarjanje besedil ali posameznih besed v njih (člen 117). Ne zdi se mi potrebno, da bi na kuvertah, dopisih, sklepih in podobnem bilo potrebno poudariti osebno ime, ki je že poudarjeno, saj se za razliko od ostalega teksta piše z velikimi začetnicami.
Ali je pisanje osebnega imena (Ime Priimek) s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK) dovoljeno?
Zanima me, zakaj se pri pojmu Severna Amerika obe besedi pišeta z veliko, pri pojmu jugovzhodna Azija pa ne.
Na vaših spletnih straneh sem našla članek, ki govori o uporabi velike začetnice v akademskih nazivih, kadar je podpis na koncu sestavka:
Ker je to utemeljeno s piko na koncu sestavka, sprašujem, ali je torej prav, da v našem primeru, ko navajamo avtorja pod naslovom članka, na začetku besedila uporabimo malo začetnico (dr. Xxxxyyy in ne Dr. Xxxxyyy)?
Kako pišemo pasme psov: z malo ali z veliko začetnico? Npr. valižanski ovčar in staffordshirski bulterier. V nekaterih strokovnih revijah najdem vedno veliko začetnico. Če prav razumem pravila, bi moralo biti vse z malo začetnico. Se motim? H. P.
Zanima me, ali pišemo pozdrave v naslednjih primerih z veliko ali malo začetnico:
Lepo vas pozdravljam z ribiškim pozdravom Dober/dober prijem.
Lepo vas pozdravljam z gasilskim pozdravom Na/na pomoč.
Hvala.
Pri lektoriranju preglednic (tabél) sem v dilemi, katere besede pisati z veliko začetnico, če sploh katere. Problem se mi pojavi tudi pri naštevanju v enem okencu. Kdaj sploh velika začetnica v tabelah?
primer:
Učitelj/učitelj?Udeleženci/udeleženci?Dejavnost/dejavnost Ana Ban?Učenci/učenci?S/spoznavanje ...
Zanima me, kakšna so slovnična pravila pri zapisovanju začetnih imen bitij. Pri običajnih imenih navadno večina avtorjev zapisuje začetnico z malo tiskano črko (torej sivi volk, rdečerjavi ris, drevesasta aloja itn.). Zmeda pa se pojavlja pri imenih, ki izvirajo iz lastnih imen (tako zemljepisnih kot osebnih lastnih), saj jih nekateri pišejo z veliko, drugi pa z malo. Če podam nekaj primerov:
Zanima me, če obstajajo za to vprašanje kakšne slovnične smernice.
Vljudno prosim za odgovor na vprašanje, ali se v primerih, ko v dopisu nekoga naslovimo, nadaljevanje začne pisati z veliko ali malo začetnico - ali je torej pravilen prvi ali drugi spodaj navedeni primer.
1. primer:
Pozdravljeni,Oglašam se vam, ker....
ali
2. primer:
Pozdravljeni, oglašam se vam, ker...
Zanima me, ali obstaja pravilo glede pisanja števil: kdaj jih pišemo z besedo in kdaj s številko? Kaj naredimo v primeru, ko je števil v sestavku več? Moramo poenotiti zapis števil? Pošiljam primer: Umetnostna dediščina 19. stoletja je prvič celoviteje predstavljena: v Kopru je evidentiranih 268 kataloških enot, od tega jih 44 pripada 19. stoletju. Med njimi ni primerov arhitekture, 39 je slikarskih in pet kiparskih del. V Piranu je popisanih 183 kataloških enot, od tega jih 24 izvira iz 19. stoletja. Med njimi je ena urbanistična celota, dve arhitekturi, 15 slikarskih in šest kiparskih del. Monografiji predstavljata do sedaj najpopolnejši pregled umetnostnih spomenikov v treh obalnih mestih.
V javnosti sem zasledil obotavljanje jezikoslovcev glede imena Slovenska Istra. Kakšni so oz. so bili razlogi za zapis z malo ali veliko začetnico in kakšno je vaše mnenje?
Ali lahko zapišemo za vejico »Pomočnik« z namenom, da povdarimo funkcijo oz. osebo, z veliko začetnico:
S spoštovanjem,
Pomočnik predsednika uprave
Janez Novak
Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?
SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati
Ali je pravilno pisati predstavnik lionsev ali predstavnik Lionsev?
Na fakulteti pišemo imena predmetov vedno z veliko začetnico – je to pravilno? Zanima me še sklanjanje: sodelujem pri predmetih Biologija in Biotehnologija ali sodelujem pri predmetih Biologije in Biotehnologije?
Naletela sem na problem pri zapisovanju računalniških izrazov. Citiram izraze z računalniškega ekrana npr. Default Client Settings, v oklepaju pa razložim pomen tega ukaza. Težava je, ali naj zapišem z veliko ali malo začetnico. Sama bi zapisala (privzete nastavitve odjemalca). Sploh mi težave povzroča zapis računalniških izrazov, če jih citiram z ekrana: Domov ali domov, Pošlji ali pošlji, Razvrsti ali razvrsti?
S 4. 6. 2018 naj bi venezuelski bolívar soberano (oz. z veliko začetnico "Bolívar Soberano") zamnejal dosedanji bolívar, slednji v slovenščini tudi brez akcenta, tj. bolivar (http://www.bcv.org.ve/billetes-y-monedas/bolivar-soberano ). Zanima me, kako se bo novi denar imenoval v slovenščini: ali kar (z malo začetnico) bolívar soberano (oz. bolivar soberano) ali bomo naziv domačili (kot denimo Hrvati na http://liberal.hr/clanak.php?id=1686 ) v npr. suvereni bolivar (oz. suvereni bolívar)?
Zadnje čase v medijih veliko beremo o dogajanju v Mjanmaru, pri čemer je omenjena političarka Aung San Su Či. Tak zapis spominja na prevzeta kitajska imena, a v Pravopisu pravil, kako prevzemati burmanska imena, v resnici ni. Kako jih zapisati?
Sončev mrk, Lunin mrk, Saturnovi naravni sateliti, Sončeve pege, Jupitrove lune itd.
Kot vidite, so v rabi večinoma svojilni pridevniki, kar se tiče nebesnih teles, kar potrjuje tudi velika začetnica pri pridevnikih.
Sprva sem mislil, da so to vrstni pridevniki, ampak mi velika začetnica ni šla v iz glave, nato pa sem le dojel, da gre za svojilne.
Kako to, da so svojilni pridevniki pri nebesnih telesih bolj prisotni v rabi kot pa vrstni pri tej tematiki (zemljepisna lastna imena)?
V medijih sem zasledil izraz, da se »nad Slovenijo podijo črni koronaoblaki«. Tako izražanje se mi zdi nenavadno in me zato zanima, ali se tudi priložnostne zveze uvrščajo med frazeološke enote?
Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih iz dveh sestavin:
Avstro-Ogrska ali Avstro-ogrska? Ali ima tudi druga sestavina veliko začetnico? (Mimogrede: ali je polno ime Avstro-Ogrska monarhija?)
Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.
Zanima me pravilni zapis spodnjega stavka (vem, da če zamenjaš vrstni red besed, stavek dobi lepšo obliko, a mene zanima ravno ta oblika zapisa), in ali obstaja pravilo za tovrstne stavke, da vem za naslednjič, kako in kje iskati odgovor.
Poleg DEJAVNOSTIM (ali DEJAVNOSTI), ki jih imamo razporejene tekom celega tedna, zadnje dni veliko časa posvečamo tudi navajanju na samostojnost.
Zanima me uporaba velike ali male začetnice v imena rastlin (Marijini laski, Božje drevce....) ali hrane (Prekmurska gibanica, Idrijski žlinkrofi).
Pri pisanju magistrske naloge sem v dilemi. Kako naj zapišem imena oz. naslove slik in tabel v besedilu? Npr.:
Hvala za odgovor.
Zakaj je beseda vaš dom v voščilu napisana z malo začetnico?
Na vas se obračam z naslednjim vprašanjem: kako se piše imena zdravil, ko gre aza zaščitena imena farmacevtskih podjetij in ne generična imena zdravil ali snovi?
Primer:
Ciprinol je zaščiteno ime domačega proizavjalca za antibiotik ciprofloksacin, obstajajo pa tudi druge blagovne znamke za isto učinkovino. Se Ciprinol tu piše z malo ali z veliko začetnico?
Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite?
Zasledili smo vašo spletno stran in bi vas prosili za naslednje pojasnilo, če je seveda možno:
zanima nas, ali se ime registra oz. evidence piše z veliko ali malo začetnico.
Na MKO namreč vodimo različne vrste registrov in evidenc: Centralni register govedi, Centralni register drobnice, Register čebelnjakov, Evidenca imetnikov rejnih živali.
V nekaterih pogodbah in dopisih sem opazil hkratno rabo velikih in malih črk v imenih npr: Ime PRIIMEK. Običajno je napisano Ime Priimek. Ali sta obe obliki pravilni?
Zanima me, katera oblika je pravilna za podpis elektronske pošte – direktor/-ica sektorja računovodstvo ali direktor/-ica sektorja računovodstva? Verjetno bi bilo najustrezneje z levim prilastkom, ampak če želimo uporabiti naziv sektorja v samostalniški obliki, katera oblika je pravilna?
Kako se sklanja večbesedno arabsko ime Hafis ben Šejk al Ahram?
Hafisa ben Šejka al Ahram(a) Hafisu ben Šejku al Ahram(u) Hafisa ben Šejka al Ahram(a) Hafisu ben Šejku al Ahram(u) Hafisom ben Šejkom al Ahram(om)?
Na vas se obračam v zvezi s pravilnim sklanjanjem moškega finskega imena: Lauri Kustaa ÄIMÄ. Kako se torej sklanja, predvsem me zanima rodilniška oblika.
Sklanjanje priimka Noč pri moških.
Ob knjigi, ki je izšla lani, in je letos zaradi svoje odličnosti prejela znak za kakovost zlata hruška, kar ji je dodelil strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2023, ki deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana, se nam je zastavil problem.
Gre za naslednjo knjigo, Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak- Križaj. Njena avtorja sta kustosinja Natalija Štular in ilustrator Damijan Stepančič. Izšla je pri Gornjesavskem muzeju na Jesenicah, enoti Slovenski planinski muzej.
Več o knjigi na teh dveh povezavah:
Zanima me sklanjanje vzdevka Marko, ki ga je pridobila ta izjemna ženska.
Kot opažamo, se ne sklanja. Vidimo, da se v nekaterih besedilih zaradi »jezikovne zadrege« kar odrečejo celotnemu poimenovanju, razen v imenovalniku, in potem kako drugače poimenujejo pogumno alpinistko in žensko z veliko talenti, ki je pri nas še zelo malo znana.
Kako je s »poslovenjevanjem« krajevnih imen. Če ima kraj ime v latinici, ga je dovoljeno zapisati po izgovorjavi, četudi ni zgodovinskih sledov o slovenskem imenu? In če je kraj zapisan v osnovi v tuji pisavi. Se uporablja angleško ime ali se ime prilagodi slovenščini. Sprašujem, ker je v javnosti veliko različnih zapisov npr. Chicago/Čikago, Chennai/Čenaj...
V sporočilu za medije, katerega je pred dnevi izdala PZS, se na dnu dokumenta pojavita dva tuja izraza: downhill in freeride. Besed nisem našla v Slovarju novejšega slovenskega besedja, niti ne na vaših spletnih straneh. Zanima me ali je sprejemljivo, da se v tako pomebnem dokumentu uporabljata dve tujki, kateri najbrž veliko ljudi sploh ne razume?
Ali sta na voljo slovenska prevoda obeh besed?
Podpiram namreč mnenje prof. dr. Marka Snoja: »Slovenščina je jezik, v katerem domuje naša misel, povsod drugje smo tujci.«
So omrežja Linkedin, Facebook, Twitter in podobna socialna, družbena ali družabna?
Mnenja članov Lektorskega društva Slovenije so različna. O teh omrežjih se govori in piše vsak dan, zato vas prosimo, da nam svetujete, katero ime je najprimernejše, imamo pa tudi občutek, da niso vsa omrežja enaka, torej bi morda bili primerni dve poimenovanji, pri katerih bi bile upoštevane te razlike.
Hvala in lep pozdrav.
Lektorsko društvo Slovenije
V promocijskih kampanjah in tudi na etiketah proizvodov zadnje čase zaznavam veliko oznak, kjer je navedeno, da izdelek vsebuje veliko proteinov ali pa je proteinski jogurt. Kakor vem, se v slovenščini izraza beljakovina in protein večkrat uporabljajo kot sinonima, vendar me zanima ali tovrstna rab ustrezna? Je to le marketinška taktika ali je beseda protein popolni sinonim besede beljakovina? Imata ti dve besedi dejansko drugačen pomen z vidika kemije in biologije in ali je slovnično gledano potem zamenjava besed pravilna?
Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).
Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.
In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.
Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.
Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.
Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.
Zakaj obstaja poleg ednine, dvojine in množine še neke vrste četrto število, če je predmetov 5 ali več in kako se imenuje? Na primer: 3 hiše, 5 hiš ali 3 noži, 5 nožev? Še nikoli nisem teh oblik videl poimenovanih ali saj zapisanih med pravopisnimi pravili, čeprav so v stalni rabi.
Ne vem, zakaj ob primeru Izbruh koronavirusa in njegova razširitev v Evropo imata veliko medijsko odmevnost, razmišljam, ali je prav IMATA ali IMA (veliko medijsko odmevnost). Nekaj se mi ne sliši v redu.
O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.
Uporaba velike začetnice pri pogodbah. Primer: Stranki sta dne 12. 3. 2012 sklenili darilno pogodbo št. SV 106/12. Ugotavlja se, ali je Darilna pogodba št. SV 106/12 z dne 12. 3. 2012, veljavna. Ali napišemo darilna pogodba z dne 12. 3. 2012 ali Darilna pogodba z dne 12. 3. 2012?
Najlepša hvala za odgovor.
Magistrirala sem na temo o vplivu čuječnosti na trajnostno vodenje. Angleški izraz za čuječnost je mindfulness. Ugotovila sem, da velika večina tega izraza ne pozna in tudi ne ve, kaj sploh čuječnost je. SSKJ govori o pozornosti. Na to temo pripravljam znanstvene članke in želela bi se izogniti napačni rabi izraza čuječnost, čeprav se izraz že uporablja v poljudni in strokovni literaturi. Nekaj kolegov me prepričuje, da čuječnost ne zajema bistva (v povezavi s trajnostnim vodenjem) in je predlagalo, da najdemo ustrezen prevod za mindfulness, ker da čuječnost to vsekakor ni. Predlagali so izraz polnoumnost. Zelo bi bila vesela vaše strokovne pomoči glede ustreznice za mindfulness.
Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).
Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).
Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.
Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?
Kaj so večbesedni vezniki, kako jih prepoznam in kateri so (primeri)?
Zanima me, ali je vejica med datumom in uro potrebna (npr. program prireditev na vabilu):
16. julija, ob 17.00
Prav tako ne vem, ali ime dogodka pisati v nadaljevanju z veliko ali malo začetnico.
PROGRAM PRIREDITVE
ob 19.30 S/sprejem gostov
ob 20.00 N/nagovor slavnostnega govornika ob 20.30 N/nastop Godalnega kvarteta Mlakar
Glede stopnjevalnega in posledičnega razmerja in ločevanja z vejico imam nekaj vprašanj, vezanih na primere.
Glede na SP posledično razmerje ločimo z vejico. Torej bi se (če sem prav razumela) spodnji primer zapisal takole:
Glede na SP pa stopnjevalnega razmerja ne ločimo z vejico. Torej bi se (ponovno, če sem prav razumela) spodnji primeri pisali brez vejice pred in:
V rabi je več zapisov besedne zveze Lep pozdrav, npr. Lep pozdrav, LP, Lp, lp. Kako obravnavamo krajšave, ki so v rabi -- kot kratice (okrajšave verjetno niso, glede na to, da v rabi ne zasledim za njimi pike)? Ali bo nova izdaja pravopisnih pravil normirala/določila zapis katere od krajšav, ki so v rabi?
In še: Ali imamo v SP utemeljitev za rabo vejice za pozdravom Lep pozdrav? Če prav intepretiram pravila v SP, dovoljuje ta samo Lep pozdrav brez vejice, ker to pomeni Lep pozdrav vam želi Ana Novak. V rabi -- po mojem opražanju -- prevladuje raba vejice za tem pozdravom.
Prosila bi vas, če mi lahko poveste pravilo v zvezi z odvisniki in vejico pred veznikom in, ki temu odvisniku sledi. Večkrat sem namreč v zagati, kdaj pred veznikom in uporabiti vejico v daljših povedih. Če sem zastavila preobsežno vprašanje, prosim, če me lahko le usmerite na literaturo, ki zajema tovrstna pravila.
Katera začetnica je pravilna pri besedi angeli? V rabi pri omembi teh cerkva opažam obe začetnici.
cerkev Angelov/angelov varuhov
Katera je pravilna?
Zanima me, v katerih primerih se sodni svet lahko piše z veliko začetnico. Sodni svet je namreč organ, ki ga določa Ustava RS v 111. členu. V preostali zakonodaji (npr. Zakon o sodiščih) se ga vedno piše z malo začetnico. V zakonodajnem postopku je tudi predlog Zakona o sodnem svetu, kjer je sodni svet tudi z malo začetnico. Gre namreč samo za en organ, ki se dejansko tudi tako imenuje. http://www.sodni-svet.si/
Zanima me, kako je z veliko začetnico in pisanjem skupaj ali narazen pri poimenovanju vrste eksoplaneta po dejanskem planetu, glede na velikost. Astronomska termina se sicer prevajata iz angleščine:
ang. super-Earth: bolj ustrezno superzemlja, super Zemlja ali super-Zemlja?
ang. mini-Neptune: minineptun, mini Neptun ali mini-Neptun?
Ali se beseda nezemljani piše z veliko ali malo začetnico?
Sem v zagati, kako naj pri opernih izvajalcih pišem vloge, ki so jih igrali in niso osebno lastno ime, npr.:
Upodobil je glasnika v Aidi; debitiral je v vlogah 1. pretorijskega vojaka in osvobojenca v baročni operi Kronanje; donna Anna, don Giovanni.
Zanima me, ali imena različnih indeksov in lestvic pišemo z veliko ali malo začetnico? Npr. indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), lestvica osnovnih psiholoških potreb, teorija samodeterminacije, indeks človekovega razvoja, svetovni indeks sreče ...
Spoštovani, prosim za nasvet glede pravilne uporabe začetnice pri poimenovanju oddelka, v različnih kontekstih. Spodaj navajam:
Tudi glede poimenovanje obrata je vprašljivo:
Nasploh poimenovanje oddelkov in obratov je nejasno, kaj se piše z veliko začetnico in kaj z majhno. Lepo prosim za pojasnilo.
Spoštovani, prosim za nasvet glede pravilne uporabe začetnice pri poimenovanju oddelka, v različnih kontekstih. Spodaj navajam:
Tudi glede poimenovanje obrata je vprašljivo:
Nasploh poimenovanje oddelkov in obratov je nejasno, kaj se piše z veliko začetnico in kaj z majhno. Lepo prosim za pojasnilo.
Ali se – po analogiji z Risi, Avseniki ..., ki ste jih že obravnavali v Jezikovni svetovalnici – tudi Zmaji in Železarji (člani hokejskih klubov) itd. pišejo z veliko začetnico (Npr. Na Jesenicah so zmagali Železarji.)? Kako pa je z orli (smučarskimi skakalci)?
Je prav Zgornja Gorenjska ali zgornja Gorenjska?
Zanima me, kako je z veliko začetnico v naslednjih primerih.
1. Kadar v naslovu med prvima besedama uporabimo poševnico, npr. Uspeh/Neuspeh ali Uspeh/neuspeh.
2. Kadar bi na začetku naslova nekaj zapisali v oklepaju, npr. (Ne)Uspeh ali (Ne)uspeh.
Zanima me, ali se ime certifikata piše z veliko ali z malo začetnico, npr. certifikat družini prijazno podjetje, certifikat športnikom prijazno izobraževanje.
Imena cest, vasi, mest ipd. vedno pišemo z veliko začetnico; to je jasno. Po isti logiki bi morali pisati z veliko začetnico tudi imena geografskih oz. upravnih enot, imenovanih okraji, npr.: v Prvem okraju na Dunaju; okraj Logatec oz. Logaški okraj; okraj Velikovec oz. Velikovški okraj.
Lepo prosim za pojasnilo, katere besede v dveh navedenih delih stavkov, se pišejo z veliko začetnico:
Pri pripravi novega odloka me zanima pravilno navajanje velike začetnice, in sicer: Odlok o komunalnem prispevku za območje Mestne občine Novo mesto ali mestne občine Novo mesto.
Prosim, da odgovorite na naslednje vprašanje: je pravilno zapisati Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine (ali občine) Lendava? Glede na to, da pišemo župan Občine Lendava, saj gre za stvarno lastno ime, bi po mojem morali pisati besedo 'občine' v prvem primeru tudi z veliko začetnico, kajne?
Zanima me, ali za dvopičjem pišemo veliko začetnico, kadar za njim sledi npr. zapis definicije ali hipoteze (npr. K. hipoteza pravi: ....).
Zanima me, kako je s prenosom veliek začetnice imena festivala, dogodka, če pred njim stoji vrstilni števnik: Slovenski dnevi knjige, 22. slovenski dnevi knjige, Avtomobilski salon Slovenije, 24. avtomobilski salon Slovenije. Uporabljata se namreč kar obe obliki, v SP pa nisem našla nobene objasnitve tega problema.
Ali mi lahko kdo razloži nianso med pasivom (viden je kot nesrečen; v smislu XZ ga vidi kot srečnega) in videti je srečen?
Sama menim, da je razlika v tem, da se v brezosebni rabi popolnoma zabriše agens, medtem ko je le-tega v pasivni rabi nekako mogoče identificirati. Vseeno pa mi to še ne pojasni, zakaj se v teh primerih uporablja glagol "BITI". In še: je ta tip stavkov soroden stavkov s pasivnim "SE" (se sliši, se naredi ...)?
Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.
Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:
Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:
Ali v preglednici pišemo z veliko začetnico in nato naredimo na koncu piko?
Ustvarjanje z glino.
ali
ustvarjanje z glino
Zakaj v priročnikih piše, da okrajšave znanstvenih nazivov pišemo z veliko, če hkrati učimo, da se okrajšave pišemo z malimi črkami in s piko.
Lepo bi prosila za pomoč pri rabi velike in male začetnice. Kako zapisujemo npr. osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto v življenjepisu, npr.:
Obiskovala sem O/osnovno šolo Ledina v Ljubljani, nato sem odšla na G/gimnazijo Moste, pozneje sem se vpisala na F/filozofsko fakulteto v Ljubljani.
Z veliko ali malo?
Imeni osnovna šola in gimnazija bi še sprejela z malo, ker ju občutim kot občni imeni, pri imenu filozofska se mi zatakne. Saj je v Ljubljani le ena F/filozofska fakulteta; utemeljitev, da mislimo na vrsto in ne na ime (člen 104 v SP 2001), se mi ne zdi povsem prepričljiva. To je, seveda, osebno mišljenje. Seveda pa je OŠ Ledina prav tako ena in bi ju morali verjetno pisati z veliko?
Razumem (vsaj mislim) primere:
Kako pa je z rabo v raznih časopisnih člankih, revijah, leposlovju? So tu kakšni interni dogovori? Raba je namreč zelo raznolika.
Zanima me, kako bi zapisali naslednje skrajšane naslove predpisa, katerega polno uradno ime se glasi:
Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih
polni uradni naslov brez datuma in subjekta, ki je predpis sprejel: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih
skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta, številke in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti
skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in številke: U/uredba (ES) št. 862/2007
skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti
In še drugi del vprašanja:
Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih, kadar pred njimi stoji kazalni zaimek? Je velika začetnica v naslednjih dveh primerih upravičena?
Vljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:
Hotel P/popotnik Radio O/ognjišče Zavod R/radio Š/študent Društvo M/metuljčica Društvo R/rdeči noski Program D/digitalna Evropa
V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."
Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.
Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?
[1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.
Ali se pri nazivih artiklov Liverin forte in Linex forte z veliko začetnico piše le prva beseda ali tudi druga (forte)?
Prosim za pojasnilo, s kakšno začetnico se piše beseda VESTNIK v naslednjem imenu glasila: KPK Vestnik ali KPK vestnik.
Kako se piše za dvopičjem (z malo ali veliko začetnico) v spodnjem primeru:
Priloge k točki 1:
* vabilo na 9. sejo NS dne, 10.12.2013,
* zapisnik 8. seje NS z dne, 10.09.2013,
* osnutek Poslovnega poročila,
* predlog sklepa k točki 3.,
itd.
oziroma:
Dnevni red:
1. pregled zapisnika .....,
2. obravnava in sprejem ....,
3. predstavitev in pridobitev mnenja k ....
itd.
Kako pravilno zapisati naslednja lastna imena: Big B/band RTV Slovenija, Totib/Big b/Band Maribor ali npr. Big b/Band Zagorje? Opažam veliko nedoslednosti, včasih je oboje z veliko začetnico, včasih je band z malo.;
Rad bi vedel, kako se prav napiše ime kraja, v katerem živim. Sveta Trojica v slovenskih goricah ali Sveta Trojica v Slovenskih goricah?
Želela bi preveriti pravilen zapis velike/ male začetnice za imena zgodovinskih obdobji na Kitajskem:
Poleg tega me zanima tudi uporaba velike/ male začetnice za keramiko, ki jo imenujemo po delavnicah, kjer so bile izdelane:
Zanima me, kako je z zapisovanjem imen pravljičnih bitij. Se pravilno zapiše Mikimiška ali MikiMiška, Peterpan ali PeterPan, Pinkpanter ali PinkPanter, MedvedekUhec ali medvedekUhec, Maliprinc ali MaliPrinc?
Ali je za liter sprejemljiv tudi simbol z veliko tiskano črko L? In če je, v katerih besedilih?
Rad bi vedel, kako pravilno navesti telefonsko številko. SP 2001 ne ponuja nobene razlage glede telefonskih številk.
Vzemimo primer 017123456.
Zanima me, kateri zapis naslova je pravilen glede zapisa vrstilnega števnika?
Učenje osnov računalništva v 1. triletju osnovne šole
Učenje osnov računalništva v prvem triletju osnovne šole
S kakšno začetnico pišemo besedno zvezo lipa/Lipa samostojnosti? Kolikor razumem, gre za več različnih dreves, ki so jih v različnih krajih posadili ob dnevu državnosti.
Zanima nas pravilni zapis začetnice v imenih planinskih poti: Kremžarjeva pot na Kočno, Frischaufova pot na Mlinarsko sedlo, pa Slovenska/slovenska, Lovska/lovska pot na Ledine. Se imena planinskih poti pišejo z veliko ali malo začetnico?
Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.
Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.
Kakšno pa je vaše stališče?
Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...
Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.
Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.
Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.
Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.
Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?
V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?
Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.
https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf
Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).
Kaj menite?
P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906
Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?
Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?
Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.
Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški?
Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).
Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.
Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?
Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?
Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?
Prosim za pojasnilo, kako pravilno preberemo (recimo v zvočni knjigi) takle spletni naslov, kjer se vse preostalo besedilo bere v slovenščini::
Zanima me, ali velja isto pravilo o izpustu končne pike tudi v primeru kombiniranega zapisa, ko gre za rimsko število in arabsko, primer: I. Poročilo I.1. Pregled uspešnosti I.2. Analiza I.2.1. Področja ALI zapišemo: I. Poročilo I.1 Pregled uspešnosti I.2 Analiza I.2.1 Področja
Kaj je vrinjena poved?
Pred kratkim je bila v Ljubljani delavnica z Yogijem Swamijem Jyothirmayahom, učencem Sri Sri Ravi Shankarja.
Zanima me, kako ju pravilno zapisati (jogi svami Džothirmadžah, šri šri Ravi Šankar)? Ali je svami tudi del lastnega imena (oz. to postane?) ali pomeni samo mojster (podobno šri šri itd.)?
Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:
to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se
Tematski sklop 2024, na podlagi katerega bomo maturanti pisali esej, se posveča svobodi in ujetosti. V njem se pojavljajo tudi liki NADDAVKAR, MIRNA ŽENA, SOBAR, DOKTOR … Ali jih moramo pisati z malo ali veliko začetnico?
Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?
Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.
Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?
V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).
Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.
Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.
Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:
Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.
A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?
Podoben primer je tudi "dno jezera":
Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.
A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:
Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.
Ali stroka odobrava besedo všeček, ki se je namreč "prijela" kakor posledica množične uporabe angleške besede like iz družbenega omrežja Facebook?
Zanima me kateri izraz je ustreznejši figa ali smokva. Kateri v slovenščini starejši, kdaj in od kod sta prišla k nam in ali je izraz smokva ljudski ter kje ga preprosti ljudje uporabljajo?
Zanima me, zakaj je pravilno figova marmelada, in ne figina, saj je samostalnik figa ženskega spola.
Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?
Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.
Zanima me pravilen zapis francoskega mesta Saint-Cyr-sur-Loire (ponekod so vezaji, ponekod jih ni, prav tako je sur enkrat z veliko začetnico, drugič z malo). Kako pravilno sklanjamo to ime in kako se imenujejo njegovi prebivalci?
Glagol v ednini ali množini?
Pri nas je ogroženih ali so ogrožene več kot štiri petine vrst dvoživk in polovica vrst plazilcev.
Hvaležen sem za Vašo razlago, kako zapisati ime romarskega kraja Medžugorje. Podoben romarski kraj, ki ga obiskujejo tudi Slovenci, je francoski La Salette. A je prav, da številni ne sklanjajo tega imena?
Drugo vprašanje: Kako bi poimenovali prebivalko oziroma prebivalca tega kraja? In tretje vprašanje: Kako poimenovati tamkajšnjo Marijino podobo oz. njen praznik: praznik (oz. podoba) Gospe iz La Saletta ali praznik Lasalettske Gospe ali praznik lasalettske Gospe (podobno: Brezjanska Marija ali brezjanska Marija)?
futoshiki ali futošiki Kako se v slovenščini pravilno zapiše ime te logične naloge?
Kako pišemo besedne zveze/imena tipa cerkev sv. Rafaela?
Razlagam si, da lahko pišemo:
1. cerkev sv. Rafaela v pomenu cerkev, poimenovana po svetem Rafaelu,
2. Cerkev sv. Rafaela, če razumemo besedno zvezo kot stvarno lastno ime, in sicer ime npr. kulturnozgodovinskega spomenika, katerega prva sestavina je beseda cerkev.
Pogosto vidim zapis cerkev Sv. Rafaela. Ali najdemo v SP utemeljitev tudi za taki zapis?
Ali se pišejo stvari izdelkov z veliko začetnico?
Pozdravljeni! Lektorica je v verskem tisku župnije po zgledu očenaš in zdravamarija popravila tale stavek: Zjutraj molimo molitev svetiangel vsi v družini. Po pogovoru je pristala na tale zapis:
Zjutraj molimo molitev Sveti angel ... vsi v družini. Če je tematika zanimiva, bi prosila za odgovor, kako je s pisanjem pri molitvah. Bi lahko rekli, da je to vrsta molitve in res vsako molitev zapisali z malo začetnico in skupaj ali bi lahko upoštevali, da je to naslov kot pri pesmi ali knjigi in jo enostavno pisali z veliko začetnico in brez treh pik?
Če imamo imenovanje paketov Zeleni S, Zeleni M in Zeleni XL, kako pravilno zapišemo; V zelenih paketih je vključena ... ali v paketih Zeleni je vključena....
Vljudno prosim za odgovor, ali se rektorjev dan piše z veliko ali malo začetnico.
Kako se piše naslove prireditev: npr. Dan odprtih vrat?
Zanima me, ali prvo besedo v besedni zvezi Ta veseli dan kulture pišemo z veliko začetnico.
Zanima me, kako zapišemo ime društva: Društvo vinogradnikov radgonsko-kapelskih goric ali Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric. Kako se zapisuje besedna zveza radgonsko-kapelske gorice v drugem kontekstu, npr.: traminec, letnik 2013, radgonsko-kapelske gorice Zanima me tudi zapis zveze:
Če se piše z veliko začetnico, je vprašanje naslednje:
Kam uvrščamo to poimenovanje – k zemljepisnim ali stvarnim imenom?
Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.
Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?
Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?
Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:
Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.
Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?
Prosil bi za razlago situacije, kjer nisem prepričan, ali naj se uporabi besedno zvezo v luči ali vokviru. Primer je naslednji:
ali
Še dodatna razlaga: na ponedeljkovi seji predsedstva določene organizacije je med drugim tekla razprava o vandalizmu v okolici stavbe, kjer ima organizacija prostore. Eden od članov organizacije je nato naslednji dan odgovorno osebo v organizaciji obvestil o dogajanju v okolici te stavbe.
Prosil bi, če mi lahko poveste, katera besedna zveza je v tem primeru točna za uporabo in zakaj je to tako.
Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.
Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.
Že dlje časa razmišljam o pogosto rabljeni besedi partnerstvo.
Predvidevam, da njena raba v slovenskem jeziku ni sporna, vendar si jaz vseeno želim preveriti, če se besedo da nadomestiti s kakšno drugo besedo z bolj slovenski korenom.
Veliko bi mi pomenilo, če bi lahko izvedela koren te besede ter njen nastanek.
Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.
Moj priimek je Korelc, pa me zanima njegov izvor in pomen.
Veliko Korelcev se nahaja v vasi Goljek. Ker se je vas vcasih imenovala Golek, sem pomislil, da je korelc izpeljanka iz Golek. Torej, clovek iz Goleka je Golec, in morda je tako prislo do Kolec oz. Korelc.
Prosim za razlago priimka Besednjak. V Sloveniji Besednjakov ni prav veliko, spoznala pa sem družino iz Splita s priimkom Besednik.
Zanima me izvor priimka Mrljak.
Zanimata me izvor in pomen priimka Ohman.
Zanima me, kako je nastal priimek Trkman in kako priimek Škvarč.
Oba mi zvenita precej neslovensko, čeprav so moji stari starši nedvomno Slovenci. Gre za slovenska priimka? Kaj pomenita?
Je pravilno svetovanje o nečem ali iz nečesa ali oboje, npr. svetovanje o vastuju ali svetovanje iz vastuja. Kaj pa vastu svetovanje, vastujsko svetovanje?
Zanima me, ali je pri zapisu sloganov dovoljeno tolikšno odstopanje od jezikovne norme kot na primer pri ključnikih (#vednoskupaj).
Na primer, ali je mogoče slogan Vedno skupaj zapisati kot VednoSkupaj in VEDNOSKUPAJ.
Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik. V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti. Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?
Ali je prav napisati Palestinska ozemlja ali palestinska ozemlja? Je to zemljepisno lastno ime ali pa gre zgolj za občno ime oziroma vrstno ime, kot na primer ozemlja Palestine? V besedilnem korpusu Gigafida se v večini primerov piše z malo začetnico, je pa tudi z veliko.
Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?
Gojitelji in kuharji večinoma vztrajajo pri izrazu šparglji, zato me zanima, kateri izraz je ustreznejši oziroma kakšna je razlika med njima.
Kaj pomeni beseda asentiran? To besedo najdem v uvezi z vojaškim naborom, npr.
Zakaj se v hrvaščini mesto Biograd na Moru ne piše Biograd na moru?
Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhizid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidnagradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.
Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.
V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.
Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.
Kakšen je konsenz za uradno poimenovanje satelita našega planeta Zemlje? Ali je to Luna ali je to Mesec?
Kako je pravilno: dom za starejše ali dom za ostarele?
Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.
Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:
Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.
Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.
Kako narediti pridevnik iz besedne zveze socialno podjetništvo? V rabi se največ uporablja pisanje narazen: socialno podjetniški, po pravopisu pa bi se moralo pisati skupaj. Kaj upoštevati, česa se držati?
Kot Prekmurca me zmoti, če nepoznavalci in turisti zaradi zapisa na cestni tabli (slika) izgovorijo ime kraja Iljaševci kot [ijáševci], saj mislijo, da sta na začetku zapisana dva velika tiskana I-ja.
Klical sem že na ministrstva in direkcijo za ceste, pa smo me napotili k slovničarjem, češ, da to ni njihov problem. Predlagam, da se v podobnih primerih pišeta obe prvi črki z veliko začetnico: ILjaševci.
Kaj svetujete?
Kateri zapis je pravilen: Wi-Fi, wi-fi ali wifi? Wi-Fi je sicer zaščitni znak.
Kako pisati naslednje primer:
Za pusta so se našemili v vikinge/Vikinge, španko/Španko, havajko/Havajko; najštevilnejša pa je bila skupina, ki je predstavljala rimljanke/Rimljanke.
MC Hostel, MC hostel, MC-hostel? Gre za del določenega podjetja, ki očitno ni registriran z vezajem. Kakšno začetnico naj uporabim pri besedi hostel?
Zanima me, kako se pravilno piše Planinsko društvo Maribor Matica ali Planinsko društvo Maribor matica (enako Celje Matica, Ljubljana Matica ali Celje matica, Ljubljana matica).
Zanima me, kako se pravilno zapiše Blejski vintgar (Blejski vintgar ali Blejski Vintgar ali je pravilno samo poimenovanje Vintgar).
Zanima me, kako pišemo imena delov mesta (ali kako bi to poimenovali), konkretno Stara/staraLjubljana. Vsaj v starih pravilih je ta primer zapisan z malo začetnico, a v današnji rabi je opaziti skoraj izključno veliko začetnico. Kateri način je torej pravilen?
Zanima me, zakaj je v SP 2001 Tridentinski koncil pisan z veliko začetnico, paragraf 149 pa zahteva malo začetnico za poimenovanja revolucij, vojn, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov (med slednje bi lahko uvrstili omenjeni koncil), npr. ljubljanski kongres, vižmarskitabor, kočevski zbor itd. SSKJ ima pod geslom konciltridentski koncil pisano z malo začetnico.
Kako pišemo regijo: Severna ali severna Primorska? Npr. Sem S/severno Primorec.
Zanima me, kako se pišejo imena zodiakalnih znamenj? Z veliko ali malo začetnico? Primer: Rojena sem v znamenju tehtnice, po kitajskem zodiaku pa v znamenju podgane.
Zanima me, kako je z zapisom besede kazoo (glasbilo). Je pravilna varianta kazoo, kazu ali oboje?
Kako v besedilu diplomske naloge pravilno zapisati new age? V kurzivu, pod narekovaji ali kako drugače? Če je potreben zapis pod narekovaji, me zanima še, pod katerimi. Poleg tega pa me zanima tudi, kako to besedno zvezo pravilno zapisati v pridevniški obliki (v smislu newagevske zablode).
Ukvarjam se s tehničnim urejanjem publikacij. Glede urejanja kazal imam nekaj vprašanj:
Zapisovanje dvojnih priimkov: Primera iz zadnjega indeksa sta 'Glušič Krisper, Helga' in 'Rimski Korsakov, Nikolaj Andrejevič'. Je obveljalo pravilo, da se dvojne priimke zapisuje z nestičnim pomišljajem? Ali ločeno, brez pomišljaja oziroma vezaja?
Prečrkovanje ruskih imen: Sta skladatelj Čajkovski in pisatelj Dostojevski 'Čajkovski, Peter Iljič' in 'Dostojevski, Fjodor Mihajlovič' ali 'Čajkovskij, Petr Il'ič' in 'Dostoevskij, Fedor Mihajlovič'? Naj bi pri zapisu ruskih imen v latinici strogo upoštevali transliteracijo (take so značnice v knjižničnih katalogih) ali slovenskemu jeziku prilagojeno transkripcijo (take oblike so najpogosteje uporabljene, tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih)?
Tuje črke in abecedni red: Pravilno moram razvrstiti priimke Kreft, Krevh, Kristan in Křenek. Spada črka ř (ki ima v češkem jeziku svoje mesto za črko r) med tiste latinične črke, za katere Slovenski pravopis veli, da jih razvrščamo, kot da nimajo ločevalnih znamenj, ali tiste, ki imajo tudi med črkami slovenske abecede svoje, posebno mesto?
V tujini se nam je rodil vnuk z imenom Juri. Kako se sklanja njegovo ime: Jurija ali Juria?
Zanima me, kako poimenujemo glas, s katerim se oglašajo različne ptice ujede. Slišal sem že za besedno zvezo "orlov krik" oziroma "krik orla", ampak ali to pomeni, da orli kričijo?
Kako sklanjamo ime Tenerife?
Zanima me, kako se v besedilu pravilno zapiše beseda ali besedna zveza, ki pomeni poimenovanje določene stvari – na primer poimenovanje zavihkov in oken na računalniku oz. spletu:
Je kaj od naštetega sploh ustrezno/pravilno? Že vnaprej najlepša hvala za odgovor.
Zanima me, kako je treba v spodnjem stavku zapisati ime pice: Jedel je odlično Margherito/Margerito/margherito/margerito.
Zanima me, kako se pravilno »poimenuje« sliko?
Npr.: na spletno stran dodam neko sliko, pod katero želim navesti avtorja fotografije ter kratek opis fotografije.
Kako se to pravilno navede?
Zanima me najprimernejši izraz za zapis telefonske št., mobilne tel. št., e-naslova, spletnega naslova (npr. pri vizitkah, dopisih, e-podpisih ...).
Primer za mobilni telefon:
Zanima me tudi zapis same številke, in sicer za slovensko in mednarodno rabo.
Pozdravljeni, za znanstvene namene me zanima kako zapisati ime pripadnikov pro-life in pro-choice prepričanj. Da bi zmeraj pisala pro-life pripadniki... se mi zdi predolgo. Zato sem razmišljala o nekakšnem poslovenjenju npr. pro-liferji/ pro-choicerji, vendar se mi sliši nekoliko neprofesionalno. Vseeno pa želim ohraniti korena pro-life in pro-choice. Ponovno se mi zatakne pri zapisu: pro-liferji/ pro-life-erji ...
Prosim za pomoč kako bi lahko okrajšala ime pripadnikov teh dveh prepričanj in sklanjatev le-teh.
Kakšne začetnice naj uporabim pri spodnji Savi, npr. hidroelektrarne na spodnji Savi, plovba na spodnji Savi?
Zanima me, ali obstaja sopomenka za besedo avtentikacija oz. avtenticiran. Kakšna je pomenska razlika med avtenticiran in avtentičen?
Že vnaprej najlepša hvala za odgovor, hkrati pa izrekam pohvalo za odlično delo, ki ga opravljate v tej svetovalnici.
Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Bolje je pisati kot/kakor poslušati.
Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?
Prosim, če mi lahko pojasnite, kateri znak IPA ustreza knjižnemu slovenskemu /a/, saj je le-ta za slovenščino tradicionalno označen kot centralni glas, ne prednji ne zadnji?
V povezavi s tem me zanima tudi, ali je pri uporabi znakov IPA mogoč/primeren/sprejemljiv tudi ležeči zapis? Dvom se mi poraja, ker se pri uporabi Times New Roman ležeče zapisan znak za prednji [a] od pokončnega zelo razlikuje, in sicer tako, da sta ležeči [a] in ležeči [ɑ] (skoraj) enaka?
Kralj države Svazi je državo ob 50. obletnici neodvisnosti izpod britanske vladavine preimenoval v njeno izvirno ime eSvatini, torej Swaziland v eSwatini. Sprememba imena bi lahko pomenila tudi novo ustavo te majhne države med Južno Afriko in Mozambikom. Ime še ni uradno, gre za kraljevo odločitev - vprašanje, ki se odpre je, ali kraljeva odločitev dovolj, da 'svet' spremeni njihovo naslavljanje? In kako to zapisovati v slovenščini, saj se ime - po novem - ne začne z veliko začetnico, pač pa malo: eSvatini?
V slovenskih medijih pa zdaj najdemo mešanico zapisov:
Katero ime torej uporabljati?
Zasledila sem različno rabo male oz. velike začetnice pri zapisih imen za dneve, kot je svetovni dan tal in dan Zemlje. Prosim za razlago – Svetovni dan tal ali svetovni dan tal, dan Zemlje ali Dan Zemlje.
Zanima me, kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z nj in lj. Na primer štrukelj, boljši, Kranj, Gorenjska itd., ko pa se teh j- jev ne izgovori.
Pozdravljeni, imam vprašanje. Ali je prav bonbon ali kot pravijo v zadnjem času tudi bombon?
V novem v SSKJ ni bombona, sem pa našla v pravopisu 2001 obe verziji. Na Gigafidi je bonbon veliko bolj pogosto rabljen.
Zanima me, ali pišemo npr. Trening fonološkega zavedanja pri učencih prvega razreda ali Trening fonološkega zavedanja za učence prvega razreda? Uporabimo pri učencih ali za učence?
Zanima me, ali se za novodobni poklic uporablja tudi izraz jutjuber? Zasledili smo ga v nekem otroškem stripu, v slovarju pa ne.
Razumem, da na TV uporabljajo izraz Master Chef za franšizne oddaje, če je obvezno ali če v časopisu pišejo o teh oddajah. Ni pa prav, da se angleški izraz uporablja kar počez v stikih z javnostmi, še posebej v pisani besedi, saj imamo slovensko besedo. Na žalost se je ta izraz že udomačil, saj ga poslušamo vsak dan.
Šef ima v slovenščini tudi čisto drug pomen in celo iznakazi pravi pomen kuharski mojster. Kontaktirala sem ČGP Delo s tem v zvezi in prosim, da kot strokovnjaki tudi vplivate na spremembo te napačne rabe.
Zanima me knjižni izraz za ppt-predstavitev.
Zanima me, kako je z okrajšavami pri zapisih šolskih ocen v OŠ in SŠ. Zastavlja se mi tudi vprašanje, ali številko ob okrajšavi zapisati v oklepaju, ali uporabiti malo/veliko začetnico, kako sploh okrajšati te oblike. Ponekod gre za eno besedo, ponekod za dve besedi ...
Pri odl. 5 ni težav, le mala/velika začetnica me bega, pri preostalih pa so že, npr. pri štirici: p. d. ali p. db. ali ...
Najprej se vam najlepše zahvaljujem za priporočila, ki ste jih pripravili na strani Fran, različica covid-19 (7.1). Želela bi še vaše mnenje glede slovenskega poimenovanja DCP. V angleščini kratica pomeni Digital Covid Certificate. Uporablja se tudi EU DCP = EU Digital Covid Certificate.
Kako to pravilno zapisati v slovenščini? Sama se nagibam k izrazu (evropsko) digitalno kovidno potrdilo. Na spletu najdemo različne zapise:
Idrija na UNESCO-vemu seznamu ...
Velikokrat smo v zadregi ali napisati npr. Osnovna šola Franceta Prešerna ali Osnovna šola France Prešeren. Kaj je bolj pravilno in zakaj?
Sem v terminološki zadregi pri uporabi termina lažne novice. Ali je prav, da v pogovorih s kolegi uporabljam angleški termin fake news, ker se pogovorno bolj uporablja kot slovenska različicalažne novice', ali bi morala zaradi obstajanja slovenskega termina uporabljati slednjega?
Mi lahko, prosim, pojasnite, kakšna so pravila glede ležečega tiska za dele besedila v tujem jeziku? Ležeči tisk načeloma uporabljamo za naslove knjig in časopisov ter tujih besed, ki se pojavijo ob slovenskih. Kako pa je z ostalimi primeri, denimo pri nazivih organizacij ali naslovih uredb, standardov, stavb in podobno?
Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:
Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ali je ustrezen?