Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

véna -e ž (ẹ̄)
anat. žila, ki dovaja kri k srcu, dovodnica: kri mu je tekla iz vene; vene in arterije / pljučna vena; portalna vena ki dovaja jetrom kri iz želodca, črevesja, vranice, vratarnica
vratárnica -e ž (ȃ)
prostor, manjša stavba za vratarja: sedeti v vratarnici; vratarnica pred glavnim vhodom
♦ 
anat. vena, ki dovaja jetrom kri iz želodca, črevesja, vranice; portalna vena
vrátnica1 -e ž (ȃ)
1. vratno krilo: natakniti, odpreti vratnico; vratnica in oknica / vratnica omare
2. mn., knjiž. rolo, rebrača: spustiti vratnice; železne vratnice; vratnice na vratih in izložbah trgovine
3. šport. pokončni del nogometnih vrat: žoga je zadela levo vratnico; stati med vratnicama
// vsaka od obeh palic, ki označujeta tekmovalna vrata: podreti vratnico pri slalomu
♦ 
anat. portalna vena, vratarnica
komôlčen -čna -o [komou̯čənprid. (ȏ)
nanašajoč se na komolec: komolčni sklep; komolčna vena / komolčni ščitnik elastičen povoj za komolec
 
vet. komolčna bula vnetna bula na komolcu nekaterih domačih živali, zlasti kopitarjev
vénski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od vena: venska stena
Število zadetkov: 5