Amas(us) -sa m osebno lastno ime
Amasis:
Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſus im. ed. Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus im. ed., Taletes, inu Solon ǀ Amaſs im. ed. Faratarsku je bil preboden ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa tož. ed. Verjetno je mišljen faraon Ámasis, začetnik 18. dinastije (okrog 1550 pr. Kr.).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
anati se -am se nedov. varovati se, ogibati se, odrekati se:
greh tiga poboja, kateriga ſe ymate varvat, inu annat nedol. ǀ nuz, ali ſad te pokure je greha ſe anat nedol. ǀ vina ſe anash 2. ed., inu terdeishi ſe poſtish, kakor Bug sapovei ǀ vender tiga ſe neanash +2. ed., inu nevarvash ǀ theshku ta bolni vernu dershi, vina ſe ana 3. ed., s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame ǀ G. Boga Vashiga Stuarnika reshalit ſe neanate +2. mn. ǀ Arzati, kateri bolnikom shkodlive shpishe prepovedò, vener ony teh ſe ne annaio 3. mn. ǀ dua, ali try dny grehou ſe anaio 3. mn. ǀ spokorimoſe, inu anaimoſe vel. 1. mn. vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ Anaite vel. 2. mn. ſe pleſſat, inu shemit, zhe shelite, vashe dushe isvelizhat ǀ Annaite vel. 2. mn. ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua ǀ ſe tiga greha nebosh annal del. ed. m ǀ de bi ſe neannul +del. ed. m hude perloshnoſti ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva, inu poshreshnoſti annalu del. ed. s ǀ pred mano ſte tu ſturili, katero ſturiti pred nijmi bi ſe bily annali del. mn. m ǀ ſe ſo Sramovali, inu anali del. mn. m ← srvnem. sich ānen ‛odreči se, iznebiti se’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe anati ‛ogniti, ſe vbraniti, oditi, odbéṡhati; evitare’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
arcnovati -ujem nedov. zdraviti:
ta bolni Arzatu pokashe ſvoje rane, inu vender ſe nepuſti arznovati nedol. ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè dushe oſdravit pojte poshlushat taiſte Pridigarje kateri s'to gorezho resnizo arznujeio 3. mn. ǀ en Angel na mejſti Arzata je arznoval del. ed. m Timothea ǀ de bi niega arznovali del. mn. m → arcnija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Bersabeja -e ž osebno lastno ime
Batšeba:
sastopi de je Bersabea im. ed. Vrjava shena ǀ v' pungradi Berſabea im. ed. je bila ſapelana ǀ de ima damu k'ſvoi ſheni Bersabei daj. ed. pojti ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei daj. ed. je yſkasal ǀ Ie vidil David to lepo Berſabeo tož. ed. ǀ David prefirbzhnu to lepo Berſabeo tož. ed. gleda ǀ Kakor David presheſtvu s' Berſabeo or. ed. sazhne tribat ǀ s'Berſabeio or. ed. greshiti ǀ je presheshtuu s'Berſabeo or. ed. tribal ǀ s'kusi nezhiſtot s'Berſebeo or. ed. tribano ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino … Davida s' Perſebeo or. ed. Batšéba, lat. V Bethsabee, Urijajeva žena, po umoru Urija Davidova žena (SP 2 Sam 11,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Bog -a m osebno lastno ime
Bog:
G. Bug im. ed. shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly nashiga ſerza ǀ Bvg im. ed. nam pomagaj ǀ G. bug im. ed. ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona ǀ Ah moj Buh im. ed. ǀ nelubish tuojga Boga rod. ed. ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ rod. ed. poſlan ǀ od G: Buga rod. ed. ſe lozhi, inu beshij ǀ katera ima od boga rod. ed. oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ kateri G. Baga rod. ed. ozheta vashiga Nebeskiga lubite ǀ Ah Bogu daj. ed. stu taushenkrat vender ſe smili ǀ G. Bugu daj. ed. ſe v'punt poſtavi ǀ G. Bohu daj. ed. offrat ǀ Boga tož. ed., inu Angele bosh sa tuoje tovarshe imel ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà tož. ed. zheſtè ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga tož. ed. reshalil ǀ prezej bosh ob tuisti minuti ſe mogal taku salubiti v'Boga tož. ed. ǀ ſi bodo kejkaj per G: Bogu mest. ed. sahlushili ǀ nei vreden de bi per Bugu mest. ed. bil ǀ kakor mij s'Bugam or. ed. taku tudi Bug s'nami ǀ inu s'Bugam or. ed. ostanite ǀ ſazhne s'milim Bugom or. ed. shentovati ǀ s'Kusi ſpuvid s'Bogam or. ed. ſe ſpravi ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski Bogovi im. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
častit -a prid. častit:
ſe nij perkashe en lep zhastit im. ed. m Gospud ǀ od kateriga pishe ta zhastiti im. ed. m dol. Beda ǀ leta leipi zhiaſtiti im. ed. m dol. peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno ǀ Ta Zaſtiti im. ed. m dol. Beda odgovori ǀ O stutaushenkrat shegnana, inu zhastita im. ed. ž bodi ò Maria ǀ is reune zhaſtita im. ed. ž je bila ratala ǀ tajſtu kralevſtvu je taku shlahtnu, inu zhaſtitu im. ed. s ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda rod. ed. m prishlu ǀ na ſvejtu nej bilu taku zhiaſtitiga rod. ed. m, inu mogozhniga Firshta ǀ od tiga zhastitiga rod. ed. s Telleſsa ǀ Nikar vſe Bogu h'zhaſti, ampak k'enimu zhaſtitimu daj. ed. m ſpominu ſvoje Pershone ǀ je vidil taisti zhastiti tož. ed. m dol. Tempel ǀ je vidil eniga zhaſtitiga tož. ed. m ži. Stariza ǀ Bug bode tebe zhastitiga tož. ed. m ži. pred ludmij sturil ǀ Sim vidil eno zhlovesko zhaſtito tož. ed. ž podobo ǀ Inu slasti veſselili ſe ſo v'tem Kir ſo vidili nijh zhastito tož. ed. ž Mater ǀ zhaſtitu tož. ed. s povablejne bodo shlishali ǀ preklinash, inu shentuash njega S. zhastitu tož. ed. s Ime ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim or. ed. m Bedam ǀ Shushtary ſo zhaſtiti im. mn. m Moſhje ǀ inu druge lepe zhaſtita tož. mn. s imena Njemu dado primer.> Chriſtus je zhaſtitishi im. ed. m, kakor angeli ǀ inu ſpet zhaſtitishi im. ed. ž bom vun prishla ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga, inu zhaſtitishiga rod. ed. s biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ ti Evangelisti enu zhastitishi tož. ed. s ime, inu titil ſo njemu dali presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi im. ed. m, inu ſrezhnishi Firsht sa Krajlam Aſſveram ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi im. ed. m krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal ǀ taku tudi je sturil ta nar sveteshi, inu nar zhastjtishi im. ed. m Mashnik Chriſtus Iesus ǀ Aman je bil ta pervi, inu ner zhiaſtitishi im. ed. m Firsht v' Duori Krajla Aſſvera ǀ DIVIZA Mati Boshja mej vſemi shenami je ta ner zhaſtitishi im. ed. ž, taku tudi ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi im. ed. m → čast2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
častiti -im nedov. častiti:
nihdar nebom nehal G. Boga zhastiti nedol. inu hualiti ǀ v' tej vishi ſe ima G. Bug v' ſvoj hishi zhaſtit nedol., inu molit ǀ vy imate mene zkaſtiti nedol. ǀ hozhe, de sonzhna, inu Nebeska ſvetloba njega prideo zhaſtiti namen. ǀ v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim, zhaſtim 1. ed., ali molim ǀ En dober Syn is ſerza zhaſti 3. ed. ſvoiga Ozheta ǀ ſe Boga boij, brumnu, inu pravizhnu shivj, inu vſelej Boga zhastj 3. ed. ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti 3. ed. letò ǀ V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj 3. ed., inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita ǀ vſtane, inu leshje Boga nesahvali, inu nezhestj +3. ed. ǀ kateri G. Baga ozheta vashiga Nebeskiga lubite, inu zhaſtite 2. mn. ǀ je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza, kir vſe Try SS. Pershone ſe zhaſtè 3. mn. ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy zhastè 3. mn. muzh tiga Vſigamogozhiga ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà zheſtè 3. mn., inu hualio ǀ shlishish, inu samerkash, de tebe zheſte 3. mn., inu hualio ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè +3. mn., inu nemolio ǀ nesludiai, inu neshentovai, ampak Boga zhaſti vel. 2. ed. s' tvojm jeſikam ǀ hudizh pravi nezheſti +vel. 2. ed. Boga, ampak preklinai ǀ hualimo tedaj, inu zhaſtimo vel. 1. mn. bres vſiga konza G. Boga ǀ Molite, zhastite vel. 2. mn., inu hualite Tu S. Rus. T: ǀ li zastite vel. 2. mn., inu hualite Mario Divizo ǀ sakaj nej ſi zhastil del. ed. m taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ tebe v'Nebeſsih lubila, zhaſtila del. ed. ž, inu hualila ǀ je Christuſa zhastila del. ed. ž rekozh ǀ Sta bila taku napolnena troshta nebeskiga … de od veliziga veſſelja ſò bila samaknena, inu cello nuzh ſò G. Boga ſa leto gnado zhaſtila del. dv. m, inu hualila ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga krajla, inu Goſpuda zhaſtili del. mn. m ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili del. mn. m ǀ v' tvojm tovarshtvi G. Boga zheſtili del. mn. m, inu lubili ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili +del. mn. m, inu nemolili ǀ Vſe njegove koshize ſo G. Boga zhaſtile del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile del. mn. ž Zapisi, ki kažejo na če-, lahko izkazujejo prehod nenaglašenega a za palatalom v e, lahko pa so pričakovani refleks pslovan. *čьsti̋ti brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst, prim. → češčen poleg → čaščen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dalih vez. čeravno, čeprav, dasiravno:
kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik rata ǀ Gledajmo tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli, de lih bo veliku fardamanih, de my bomo isvelizheni ǀ Karshaniki pak de lih ſo ga ſa praviga shiviga Boga ſposnali vender pres vſiga ſtraha hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali → dasilih
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dasiglih vez. čeravno, čeprav, dasiravno:
de ſi glih je bila huda sima vender roshize ſo zvetele ǀ ne dejte ijm en piſilz kruka, de ſi glih v'Imenim Boshijm vaſs proſsio ǀ Ali vener de ſi glih edn vſe veruje kar je dolshan, nej sadosti sa Isvelizhajnie ǀ de Siglih leta s. Diuiza pride od Adamaviga roda, vener nej v'madeshana → dasilih
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dopasti -padem nedov. dopasti, všeč biti:
zhe ti G. Bogu dopasti nedol. shelish ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti nedol. ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu dopoſti nedol., inu uſtrezhi ǀ vender meni ble dopade 3. ed. Pſalmiſt, kateri pravi ǀ Duhouni stan ble Bogu dopade 3. ed. kakor deshelski ǀ Kateru njemu nar ble dopode 3. ed. ǀ Nedopade +3. ed., nedopade +3. ed., G: Bogu molitva teh greshnih dush ǀ ſturish tu kar G: Bogu nepodade +3. ed. ǀ Takushni Prasniki meni ne dopadeio 3. mn. ǀ zhe vam nedopadeio +3. mn. yh morite spet predati ǀ meni danaſhni dan nedopadejo +3. mn. ǀ krajlu leta odgvuor nej dopadil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu G: Bogu dopadel del. ed. m ǀ ludem ta antverh je taku dobru dopadu del. ed. m ǀ kateri Svetnik bi tem drugem Svetnikom ner ble dopodil del. ed. m ǀ pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash de bi ludem dopadla del. ed. ž ǀ velika Lubesan S. Rocha je taku mozhnu G. Bogu dapadla del. ed. ž ǀ timu lubesan te hzeri taku mozhnu je bila dopodila del. ed. ž ǀ lubesan je bila taku Ceſſſaru dopola del. ed. ž ǀ kadar je njemu dopadilu del. ed. s ǀ Sa volo tiga ti imash vèdit, de bi G. Bogu nedopadu +del. ed. s, de bi ſi glih polovizo tuoiga blaga vbogim dal ǀ Kai je niemu nar ble dopadlu del. ed. s ǀ kadar bi njemu do pàdlu del. ed. s ǀ nikar vshe de bi Bogu ampak ludem dopadli del. mn. m ǀ de bi njemu naſha della dopadle del. mn. s Kalk po nem. gefallen ‛dopasti’ iz fallen ‛pasti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
hrabríti, -ím, vb. impf. ermuthigen, C.; — h. se, prahlen, Bes.-C., Gor.; — sich muthig stellen: kako se pes hrabri, pa vender neče mačka bežati, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
izcerati -am dov. oslabiti, uničiti, požreti:
deteze s' ſobmy je tergala, inu posherala, ali vender ga nej mogla ſzerat nedol., ſakaj kir ie en koſs odgriſnla, ie prezei ſupet tu meſsu ſraslu ǀ ga nej ſmela ſadushiti, ali s'zerat nedol. ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha, katera drugim ſvejti, ali ſama ſebe szera 3. ed. ǀ vrozhina je taku mozhnu duh ſzerala del. ed. ž, de ſamu meſſu je ratala ǀ ſtrupena kuga, katera cilu koſti v' zhloveku je szerala del. ed. ž ǀ nyh truplu zhervy ſo szerali del. mn. m, dushe pak hudizhi v'pakli martraio izcerati se oslabeti, izrabiti se, izmučiti se:
Sonze, kateru vſe skuſi tezhe, inu vener nihdar ſe neſzira +3. ed., ali vtrudi ǀ So kakor pile, katere shlatu pilio, one ſe szeraio 3. mn., slatu pak zhiſtishi rata ǀ taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral del. ed. m, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ ſe nenaide rezhj na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala, inu ſe neszerala +del. ed. ž ǀ Maria Egiptiaca, katera ſe je bila takuszerala +del. ed. ž, inu na ſonzi opekla, de nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ sheleſſu nej taku tardu, de bi s' zhaſſam ſe neszeralu +del. ed. s → cerati1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
izvedeti -vem dov. izvedeti:
na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nedol. nesamore ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti, sa kateriga obedn nej mogal ſvejdit nedol. ǀ nej mogal svejditi nedol., satorai je bil shalosten ratal ǀ Aurelianus prezej svej 3. ed., ter poshle po Hila ǀ Svej 3. ed. letu Ceſſar Maſſimianus, ſe mozhnu reſerdj ǀ David letu ſvej 3. ed. ſe skrie u eno luknio ǀ Kadar svei 3. ed. Koku ſe je godilu, ſposna pravizo Boshijo ǀ nikuli obedn nebo svedil del. ed. m ǀ kadar je on bil letu ſvejdil del. ed. m, y nej hotel vezh pomagat ǀ Krajl je bil letu ſveidil del. ed. m, ga h' ſebi poklizhe ǀ ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu, de nje mosh nesvedil +del. ed. m ǀ kadar letu bi ona svedla del. ed. ž, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ variſe kakor ti je luba tuoja glava, de mati nebode letu svedila del. ed. ž izvedeti se izvedeti se:
vſak dan njemu kaj v'kradejo, inu vender ſe nemore svediti nedol. gdu ſo taiſti ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu +del. ed. s jo vbye, inu pokoppà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
čepéti kot kóklja [na jájcih],
glédati kóga kot žába jájce,
hodíti kot po jájcih,
iméti jájca,
iskáti dláko v jájcu,
Kolúmbovo jájce,
kot kóklja [na jájcih],
[kot] kúkavičje jájce,
ne iméti jájc,
podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce,
práskati se po jájcih,
sedéti kàkor kóklja [na jájcih],
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
tóča, debéla kàkor kúrja jájca,
zijáti kot žába jájce
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kljúka Frazemi s sestavino kljúka:
kljúko si podájati kjé/pri kóm,
obésiti kàj na kljúko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kopíto Frazemi s sestavino kopíto:
bíti po ênem kopítu,
bíti po ístem kopítu,
člôvek stárega kopíta,
hudíčevo kopíto,
íti po ênem kopítu,
kopíta (kopíto) trébiti kómu,
móž stárega kopíta,
natégniti kóga/kàj na kopíto,
nategováti kóga/kàj na kopíto,
natézanje kóga/kàj na kopíto,
po ênem in ístem kopítu,
po ênem kopítu,
po ístem kopítu,
po stárem kopítu,
pobráti kopíta,
pobráti šíla in kopíta,
trísto kopít(ov)
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo,
bíti krváv pod kóžo,
bíti v dôbri kóži,
bíti v kóži kóga,
bíti v slábi kóži,
dobíti kúrjo kóžo,
dôbro se počútiti v svôji kóži,
doživéti kàj na lástni kóži,
dragó prodáti svôjo kóžo,
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže],
iméti debélo kóžo,
iméti kóžo debélo kot slòn,
iméti kúrjo kóžo,
iméti slônjo kóžo,
iméti slônovo kóžo,
iméti tŕdo kóžo,
izkúsiti kàj na lástni kóži,
kómu je kàj písano na kóžo,
kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže,
kúrja kóža,
móker do kóže,
na lástni kóži,
ne bíti v dôbri kóži,
ne môči iz kóže kóga,
ne môči iz [svôje] kóže,
ne počútiti se dôbro v svôji kóži,
ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži,
nosíti svôjo kóžo napródaj,
občútiti kàj na lástni kóži,
odnêsti célo kóžo,
odnêsti zdrávo kóžo,
oskúbsti kóga do kóže,
preizkúsiti kàj na lástni kóži,
premóčen do kóže,
premočíti do kóže,
prepričati se na lástni kóži,
reševáti svôjo kóžo,
rešiti svôjo kóžo,
s kóžo in kostmí,
sáma kóst in kóža je kóga,
skočíti iz kóže,
slabó se počútiti v svôji kóži,
trésti se za svôjo kóžo,
vólk v óvčji kóži,
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže,
zlésti pod kóžo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
krokotil -a m krokodil:
ſtu glau zhloveskih, katire je bil poshrel ta groſoviti Crocotil im. ed. ǀ Krokotil im. ed. de ſi lih od nature groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ ſo bili neshli v' trupli eniga Crocotila rod. ed. ǀ Pachomius ſapovei enimu krokotilu daj. ed., de ga ima zhes to veliko reko Nilus preneſti ǀ ena shena je bila vkrotila is mladiga eniga Crocotilla tož. ed. ǀ ena shena v'Egijpti eniga krokotila tož. ed. je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Eni sa ſvojga Boga moilo Kazhe, Crokotile tož. mn., Lintvorne, pſse → krokodil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
krotak -tka prid. krotek:
Krokotil de ſi lih od nature groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak im. ed. m je bil ratal ǀ kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik im. ed. m rata ǀ ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka im. ed. ž iskashe ǀ bi mogal umrejti, kakor tu krotku im. ed. s jagnizhe ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke rod. ed. ž, dobrutlive nature ǀ ſe je bil perglihal enimu krotkimu daj. ed. m zhervizhu ǀ Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu daj. ed. s Iagnetu ǀ S. Franciſcus moj Seraphinski Ozha je bil eniga vſtekliga vouka krotkiga tož. ed. m ži. ſturil ǀ Per ſvojm rojſtvu pak hozhe imeti … to pohleuno, krotko tož. ed. ž shivino ǀ Semeranary s' to krotko or. ed. ž golobizo ǀ vy poslij imate biti krotki im. mn. m, nikar neodgovariat gospodariom ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke im. mn. ž, inu ſlabe ouzhize ǀ te jeſne ſardite ludij krotke tož. mn. m ſturj V korpusu se zapis krotak pojavlja petkrat, zapis krotik, ki kaže na izgovarjavo krotek, pa enkrat.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ljubiti -im nedov. ljubiti:
Janathas je bil dolshan lubit nedol. Davida ǀ my imamo lubiti nedol. ſledniga zhloveka ǀ Chriſtus tudi nam sapovej ſe lubiti nedol. ǀ imamo shtimati, inu lubitj nedol. tiga dobrutliviga Gospuda ǀ leto ſamo taku lubim 1. ed., kakor vſe te druge ǀ tebe taku lubem 1. ed., de she vezh hozhem terpeti ǀ Ti ſi tulikajn sa mojo volo terpel, inu vener tebe nelubem +1. ed. ǀ aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish 2. ed., tudi G: Bug tebe lubj 3. ed. ǀ vener ga nelubish +2. ed., ampak vsak dan reshalish ǀ Bug tulikain lubi 3. ed. tega zhloveka ǀ ta nepametna shivina lubi 3. ed. ſvoje mlade ǀ Se veliku shtima, inu lubi 3. ed. sdrauje ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden leta ſe nelubi +3. ed., inu neshtima ǀ ble lubimo 1. mn. semlo, kakor pak nebeſſa ǀ lubesniviga Gospuda … neshtimamo inu nelubimo +1. mn. ǀ vezh lubite 2. mn. semlo kakor Nebu ǀ Nezh nez nelubite +2. mn. Vaſhiga odrèſhenika ǀ vezh lubio 3. mn. taushenkrat njeh ſmerdliu meſsu kakor pak njeh lepo dusho ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham, inu sheno, kateri ſe lubio 3. mn., inu edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio ǀ inu vender ga nelubio +3. mn., ga nezheſtè, inu nemolio ǀ Lubi vel. 2. ed., lubi vel. 2. ed. tvojga G. Boga is celiga tuoiga ſerza ǀ Bug pravi lubi vel. 2. ed. mene zhe vſe ſtuariene rezhi ǀ hudizh pravi nelubi +vel. 2. ed. Boga, ampak ble lubi vel. 2. ed. slatù, ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ lubimo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. Chriſtuſa JESUſA ǀ Iszhite, inu lubite vel. 2. mn. Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Nelubite +vel. 2. mn. ta ſvejt, inu tu kar je na ſvejtu ǀ Ceſar Caligula eniga kojnia je tulikain lubil del. ed. m ǀ ena shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila del. ed. ž kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila +del. ed. ž ǀ ſta ſe lubila del. dv. m kakor de bi bla brata ǀ ſo Christuſa shtimali, inu lubili del. mn. m ljubiti se ljubiti se, biti pripravljen (storiti):
gvishuu bi ſe ym ne lubilu del. ed. s taistu greshnu djajne dopernesti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše,
hodíti kot máček okrog vróče káše,
iméti mačka,
iméti morálnega máčka,
[kot] stàr máček,
kupíti máčka v vréči,
kupíti máčka v žáklju,
máček v vréči,
máček v žáklju,
morálni máček,
pregánjati máčka,
pretêpsti kóga kot máčka,
režáti se kot pečèn máček,
ubíti kóga kàkor máčka,
ubíti kóga kot máčka,
ustrelíti kóga kot máčka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Mameja -e ž osebno lastno ime
Mameja:
Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal … Ceſsar Severus ſvoi materi Mammei daj. ed. (II, 326 s.) Júlija Mamêja, lat. Iulia Mammaea (umrla 325), mati cesarja Severa Aleksandra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
moliti -im nedov. moliti:
pohleunu imaio klezhati, andohtlivu zhaſtiti, hualiti, inu moliti nedol. Tu S. Rus. T. ǀ yh vuzhijo molit nedol. teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Maſhnek ſazhne mollit nedol. ǀ bolezhine, inu reve nuzh, inu dan mene taraio de nemorem molet nedol., inu Svete Mashe shlishat ǀ S. Jerni je bil Syn eniga krajla, kateri je bil is Jutrave deshele prishal JEſuſa molit namen. v' Behetlemsko ſtalizo ǀ molim 1. ed. en dell Svetiga Roshenkranza ǀ Letu vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh inu mene molish 2. ed. ǀ nej sadosti de ti druge Boguve nemolish +2. ed. ǀ Bogu ta shgani offer offra, ga moli 3. ed., zhasti, inu sahuali ǀ nihdar nemoli +3. ed., v'Tempel malukejdaj grè ǀ mi tudi Boga sa njega duſho molimo 1. mn. ǀ tu ſe dobru vej de nemolimo +1. mn. S: Roshenkranz ǀ Kadar molite 2. mn., rezite Ozha nash, kir ſi v' Nebeſſih ǀ prèd vezherio dolgu molio 3. mn. ǀ Drugi malio 3. mn. sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè, inu nemolio +3. mn. ǀ Vmerl je, Pokleknimo inu molimo vel. 1. mn. ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim Iogrom, inu ijm je djal: zhujte, inu molite vel. 2. mn. ǀ Iosve je molil del. ed. m v'dolini ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu del. ed. m ǀ Susanna je molila del. ed. ž v'rokah teh ſauroshnikou ǀ my tudi ſmò molili del. mn. m, ſmò ſe poſtili ǀ je hotel de bi njega sa Boga molilij del. mn. m ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili, inu nemolili +del. mn. m ǀ Ti Sakonski pak sò moliliboga del. mn. m+ Hymenea
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
natura -e ž natura, narava, lastnost:
Bug, inu natura im. ed. ſo njo s' daram te lepote zerali ǀ zhloveska natura im. ed., je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi ǀ Krokotil de ſi lih od nature rod. ed. groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ Ta druga lubesan je te nature rod. ed., katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe naturæ rod. ed. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi daj. ed., inu greshnem sheljam ſe super poſtavit ǀ Pyauke imajo to naturo tož. ed., de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit ǀ to zhlovesho natvro tož. ed. je oblekil ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade, yh vuzhi po ſvoij naturi mest. ed. ǀ v'nashih Cerkvah G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo or. ed. prebiva ǀ Te dvej ribi pomenio ty duei naturi tož. dv., Boshjo, inu zhlovesko ǀ bi nebila drugiga snala, inu vejdila temuzh nuz, inu muzh teh seliszh, laſtnuſti, inu nature tož. mn. te shivali, inu takorshne rezhij ← lat. nātūra ‛prirojena lastnost, rojstvo, narava’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nekateri -a zaim. 1. neki, kak, v mn. tudi
nekateri:
bo nekateri im. ed. m ſyn ſe toshil zhes ſvojga ozheta, de namrezh ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru im. ed. s neoſtalu, inu ſe nesgubilu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire rod. ed. ž ure nevidil ǀ vmerie edn teh duejh zhes neketeru tož. ed. s leitu ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim or. ed. m shlahtnim Gospudu ǀ nekateri im. mn. m ſe bodò moijm pridigam posmehuali ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri im. mn. m kezery ſo menili ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu pertiſne, inu nekateri im. mn. m ſe ſo opekli, inu sbodli, ter ſo proklinali tiga, kateri je ta pushilz ſturil, ſakaj pod roshami ſo bile skrite koprive, inu knofilze ǀ niketeri im. mn. m ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin imeli ǀ Takushni ſo nikateri im. mn. m ſtarishi ǀ Nej ſo enu nezh nashe dushe, kokar nekiteri im. mn. m philoſophi ſo vuzhili ǀ satorai neketeri im. mn. m ſo bli Chriſtuſa sapuſtili ǀ NEi tudi vſelej rejſs, kar nikatery im. mn. m pravio ǀ nikatiri im. mn. m cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri im. mn. m ſvetniki te nezhiſte greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ niketiri im. mn. m menio, de je fardaman ǀ Ne kateri im. mn. m Vuzheniki menio de je govuril od tiga S. hriba Carmela ǀ bodo nehateri im. mn. m odgovorili ǀ ſe najdeio nuketeri im. mn. m ludje, kateri imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne ozhy ǀ kadar tize vidio, de nekatere im. mn. ž ſo v'mresho vloulene one prozh slete ǀ Taku neKatere im. mn. ž nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ kar je she hushi, matere nikatere im. mn. ž ſe opyanio, inu v' tem kir otroka doy, saspy inu otroka vtlazhi ǀ Se najdeio niketere im. mn. ž shivali, katere nevidio po dnevi, ampak po nozhi ǀ de bi nikitere im. mn. ž drofftinize dol padle ǀ ſo nekotere im. mn. ž dekelze ga hotele kupit ǀ kakor od nekaterih rod. mn. shlahtnikou Diogenes je djal ǀ tize sa volo nekaterih rod. mn. ſerniz G. Boga cell dan hualio ǀ she vekshi nepamet je neketerih rod. mn. karshenikou ǀ is niketerih rod. mn. mainshih Boshyh del, katire vejm, ym bom dal saſtopit ǀ kadar bi ſe moglu vidit ſerze nekiterih rod. mn. karshenikou ǀ nekaterem daj. mn. nebodò dopadezhe ǀ Papesh je dial niketerem daj. mn., kateri is greshnih pravizhni skuſi pokuro ſò bili ratali ǀ de bi tudi nekiterem daj. mn. greshnikam, inu greshnizam taku ſe negodilu ǀ ta provizhni Lot je nekaterim daj. mn. djal ǀ vy pak ym date nekatere tož. mn. m groshe ǀ zhes nekatere tož. mn. m meſice ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ pomorij nikatere tož. mn. m, ali vender veliku vezh yh oſtane ǀ Nej ſe ſpovej niketere tož. mn. m grehe, te druge nej samolzhi ǀ En dan kir je ta folk obhaial, je vidil nekitere tož. mn. m ludy, de ſo bili ſilnu lepi ǀ nekateri tož. mn. m dny ſrezhnu rajsheio, kratke zhaſſe tribaio ǀ Zhes neketere tož. mn. m dny, nanaglim mertua okuli pade ǀ po tem kir neketire tož. mn. m meſſize je Ceſſar bil ǀ Maria Madalena nekatere tož. mn. ž ſolsice prelije ǀ shegna nekatere tož. mn. ž roshe, ter yh bolni poshle ǀ nyh lubi Syn zhes niketere tož. mn. ž ure bo umerl ǀ Gospud Bug je bil dal nekitere tož. mn. ž sapuvidi v'ſtarem Teſtamenti vſem tem kateri ſo shlushbe imeli ǀ tudi nekitere tož. mn. ž/s dobre della Bogu h' zhaſti je dopernashal ǀ per nekaterih mest. mn. Vduvah ǀ po nekatireh mest. mn. deshelah ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa ǀ v' niketerih mest. mn. indianskih deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy or. mn. letamy ǀ pred nekaterimi or. mn. dnevi ſim bral ǀ pred nekiterimy or. mn. lejtami v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ Nej ſi li ti taiſti lepi Mladenizh, katiriga pred nikiterimi or. mn. lejti ſim bil jeſt tebe v' puszhavi neshal 2. marsikateri:
kadar bi letu Bug tudi sdaj perpuſtil nekateri im. ed. m sidar, inu dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil ǀ vejſte de nekatera im. ed. ž je oſkakala, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala ǀ nekiteru im. ed. s je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu ſad ſamoſtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nevesta -e ž nevesta:
je v'njega salublen kakor ena Neveſta im. ed. ǀ vij bodete moja Nevesta im. ed., inu firshtina ǀ Proſſili ſo ta mladi Tobias, inu njegova Neueſta im. ed. Sarra ǀ de bi ſi glih ena taka neuesta im. ed. neproſsila s'beſsedo, vender is serzam bi shelela ǀ ona je njegova duhouna naveſta im. ed. ǀ koku zartliua je ratala ta Navesta im. ed. ǀ ta Nauesta im. ed. je bila sposnala ǀ ta Noveſta im. ed. ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu grosdu Botrus ǀ v' hisho ſvoje Neveſte rod. ed. ǀ tarkat na dauri ſvoje Naueſte rod. ed. ǀ kar shenin v'viſsokjh peiſmah od ſvoje Naveſte rod. ed. pravi ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste rod. ed. tarkal ǀ gre k' ſvoj Neveſti daj. ed., ter taiſti shenka en perſtin ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj Naveſti daj. ed. Marij djal ǀ odgovorj Navejſti daj. ed. ǀ katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto tož. ed. snubili ǀ Shenin je ſvojo Neveſto tož. ed. perpelal na ſvoj dum ǀ S. Duh huali ſvojo Naueſto tož. ed. ǀ ſvoio Hzher je bil tebi sa naveſto tož. ed. dal ǀ je bila isvolena sa Navesto tož. ed. tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera ǀ v' kateri hishi hozhe ohzet raunati s' ſvojo Neveſto or. ed. ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto or. ed. ǀ Per Mauritanarih Neveſte im. mn. ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat ǀ Naveste im. mn. ſo sapustile suoje shenine ǀ sa volo ſvojh Neveſt rod. mn. ſo bily krajli, inu Ceſſary ratali ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne ſvojh Starishyh, Nevèſt rod. mn., inu otrouk ǀ ſo suoje zartane Neveste tož. mn. sapustili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ni vez. niti:
nej mogal ni jejſti, ni ſpati ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti nima, n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat ǀ ni po nozhi, ni po dnevi pozhitka neperpustj ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ Vij kateri nemate nij blaga, ni denariu ǀ nemaraio ny sa lon, ny sa ſhtrajffinge boshje ǀ Ogin, kateri od nature ima vſe ſeshgati, kar je v'njega vershnu, vender v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ taiſtih trèh mladenizhu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ništermanje prisl., F
2,
nihilominus, niṡhtermanîe;
tamen, vender, vſai, taku vſai,
niſhtermanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Normativno vrednotenje glagolov: »ozaveščati« in »osveščati«
Pri pisanju besedila za nalogo, ki ga poleg mene sestavlja še nekaj drugih študentov, smo naleteli na različna mnenja glede uporabe besede ozaveščanje ali osveščanje. Ugotovili smo, da nedovršna oblika besede ozavestiti sploh ne obstaja, medtem ko poleg osvestiti obstaja tudi osveščati. Po drugi strani pa smo naleteli na vire, ki navajajo, da slovenski pravopis odsvetuje uporabo besede osveščati in predlaga dvojnico ozaveščati (npr. kulturnoosveščati -> ozaveščati).
Problemu smo se želeli izogniti s tem, da bomo uporabljali besedno zvezo ozavestiti javnost, kot samostalnik pa osveščenost, vendar se meni zdi primernejša ozaveščenost, predvsem zaradi pripombe mojih domačih, da prva mogoče celo izhaja iz hrvaške besede svijest.
Prosim vas za pomoč pri tem problemu, saj želimo biti v našem izdelku slovnično korektni. Gre za ozaveščenost javnosti glede ravnanja z odpadki in najprej smo pisali v smislu ozaveščanjejavnosti je nujno in podobno. Nam lahko svetujete, kako naj se najbolje izražamo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
obožati -am dov. 1. obubožati, izgubiti premoženje:
ſe boijsh obushat nedol., inu ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ veni urri te ner bogatishi obusha 3. ed. ǀ vinu po nozhi stezhe, inu taku nemesti obogatit obushaio 3. mn. ǀ jest bi obushal del. ed. m, kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ tedaj menish de G. Bug je obuſſal del. ed. m ǀ ſe boyte, de bi sgubili, inu obushali del. mn. m kadar bi petleriom dali 2. povzročiti izgubo premoženja:
aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe obushat nedol. ǀ s'taisto vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha 3. ed. ǀ vender ym nepomagate, temuzh yh ſhe ble obushate 2. mn., ym nenuzate, temuzh shkodite ǀ obogatio ony, inu druge obushaio 3. mn. ǀ Nepotrebne vojske sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo 3. mn. ǀ Oh prekleta ohernia! koku ſi ti mene obushala del. ed. ž Prim. pri Pleteršniku obọ̑žati < oubọ̑žati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ohraniti -im dov. ohraniti:
nej ſi hotela ohranit nedol. tuoio nedolshnost ǀ je bil oblubil G. Bogu divishtvu ohraniti nedol. ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu ſauurashtvu ohrani 3. ed., inu sadarshi ǀ dusha vſe glide oshivj, inu per lebnu ohrani 3. ed. ǀ zhes ſerce G. Bogu ne offra, tu je zhistu, inu nedolshnu n'ohrani 3. ed., niemu dopasti nemore ǀ kadar gnado Boshio imamo, tudi S. myr ohranimo 1. mn. ǀ toiſtim, kateri sapuvidi boshie ohranio 3. mn. G. Bug je en takorshen velik nesrezhen lon v' Nebeſſih perpravil ǀ fliſſnu hodite boshio beſſedo poshlushat, taiſto v' ſerzi ohranite vel. 2. mn., po taiſti vash leben pelite, de tu nebesku veſſelje sadobite ǀ cillu krajleustvu jebil njemu pred saurashnikom ohranil del. ed. m ǀ bi enu nezh ratali, kadar bi G. Bug taiſte s' ſvojo mogozhno roko neohranil +del. ed. m ǀ Navuk te kokushi je dobru ohranila del. ed. ž ta bogaboyezha Shena Maria Aurilot ǀ Anania, inu njegova shena Saphira ſta bila ta Sveti Karſt prejela, inu nyh nyvo predala, ter en tal danariou ſta bila sa ſe ohranila del. dv. m ǀ blagu ſo sa ſe ohranili del. mn. m ǀ Aku bote danashno mojo pridigo ohranili del. mn. m, bote resnizo sposnali ohraniti se ohraniti se, preživeti:
aku ſe hozheo ohranit nedol. ſtiskat morio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pomujati -am dov. potruditi se:
vener nozhejo enu malu pomujat nedol., inu poshtentat de bi kjekaj gori prishli pomujati se potruditi se:
inu vender ſe n'hozhemo enu malu pomujat nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet nedol., inu voiskovat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli pomuiat nedol. kjekaj pojti ǀ po moy rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 2. ed. 192 urr ǀ O greshni folk tulikain ſe pomujash 2. ed. osdrauit tuoje telu, kadar sboly ǀ Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia 3. ed. kadar hozhe Lazaruſa oshiveti ǀ Satoraj Satan ſe pomuja 3. ed. kar ner vezh more ǀ ſa taiſto tulikain ſe pomvia 3. ed. ǀ nikuli ſe taku nepomuje +3. ed., inu nepofliſſa nas v' ſvojo oblaſt perpravit, kakor takrat kadar samerka, de nasha posledna ura ſe perblishuje ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo, ſe pomujamo 1. mn. kar ner vezh nam je mogozhe ǀ neskerbite, ter ſe nepomujate +2. mn. de bi vaſhi otrozi to lepo podobo teh ſhlushabnikou Boshyh doſegli ǀ vſi ſe pomujejo 3. mn. po vuku tiga Nebeshkiga Mojstra nashe vſta nam odpreti ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo noſsio, inu pogaſit ſe pomujeio 3. mn. ǀ n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni de ſi glih Bug, inu Angeli ſe pomujaio 3. mn. osdravit ǀ pomujetaſe vel. 2. mn., pofliſſajteſe h' shterni te gnade priti ǀ s'vſem fliſſam ſe bom pomujal del. ed. m ǀ je veliku govuril, veliku ſe pomuial del. ed. m ǀ kadar bi ſe nebily pomujali del. mn. m kej gori pojti ǀ Iogrij ſe ſo pomujeli del. mn. m taiſtiga iſgnati → mujati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
prehititi dov. prehiteti:
kadar bi ſe nemogal Spovedat, de bi ga ſmert prehitila del. ed. ž, vender bi bil iſvelizhen (II, 484) Lemo prehiteti bi bilo mogoče nastaviti le ob naglasni predpostavki *prehíteti, ki pa ni nikjer potrjena, čeprav bi bila primerjalnojezikoslovno upravičljiva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
preliti -lijem dov. preliti:
hozhe teh nedolshnih krij preliti nedol. ǀ kadar je imel ſvojo kry ſa Christuſavo volo perliti nedol. (V, 4) ǀ Kadaj eno ſolſo od ſhaloſti prelijesh 2. ed. ǀ ene ſolse neprelijesh +2. ed. ǀ vſo kry s'kusi ſvoje greshna uſta prelie 3. ed. ǀ Maria Madalena nekatere ſolsice prelije 3. ed. ǀ nihdar ene ſolse ne prelyò 3. mn. ǀ suojo S: Rèſhno krij je sa tebe prelil del. ed. m ǀ 7000 Kapelz krivi v'verti Getſemani ie … prelijl del. ed. m ǀ Zenobia Palmirenska Kraljliza nej ene ſolse prelila del. ed. ž, kadar Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Jeſt moje vpajne poſtavim v' Sveto Reshno Kry, katero sa isvelizhaine moje dushe je prelilu del. ed. s tu Jagne Boshje Chriſtus Jesus ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila del. dv. m ǀ ſo ſvojo krij prelili del. mn. m, ter prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
resnično prisl. 1. res:
Vſe letu je resnizhnu, ali vender meni ble dopade Pſalmiſt, kateri pravi ǀ gvishnu, inu reſnizhnu de takuſhni nebodo polonani ǀ samerka Prerok de je reſnizhnu kar je G. Bug od taiſtih govuril ǀ tu je riſnizhnu kar jest danaſs oſnanem ǀ Ah gvishnu, inu riſnizhnus je, de 2. resnično, dejansko:
v'tem s. vbloti ſe najde resnizhnu ſyn Boshy s'ſvojo Boshjo, inu zhlovesko naturo ǀ Reſnizhnu vam poveim, de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli 3. pravilno:
reſnizhnu djal S. Leo Papesh ǀ Sa tiga volo resnizhnu je djal Hippocrates ǀ riſnizhnu je djal Tertullianus ǀ Kakor risnizhnu govory S. Hieronimus 4. z vso pravico:
reſnizhnu ſe more Chriſtus toshit kakor nekadai ſe je toshil Job zhes ſvoje domazhe ǀ leta Sveta Zerku, resnizhnu ſe more hualit, inu shtimati ǀ Caſſiadorus je djal, de resnizhnu ſe more ta ſvejt, moriu perglihat ǀ de bi v'taisti pusledni uri riſnizhnu mogal rezhi s'S. Paulam 5. pošteno:
imamo modruſt poſvejtno ſanizhovati, pravizhnu, resnizhnu andlat, inu shivit primer.> En Katolish Karshanski Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal, kakor Salamon ǀ S. Peter bi nebil mogal resnizhnishi odgovorit ǀ she resnizhniski je govuril uni, kateri je djal ǀ Eua bi bila riſnizhnizhniſhi rekla, de ona je shla hudizha motit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rokàt, -áta, adj. mit Händen versehen, (v uganki): ni rogato ni rokato, pa vender cesarja s konja požene (= postelja), Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rožica -e ž rožica, cvetlica:
Je bil Lilia tiga ſvejtà, inu ta ner lepshi roshiza im. ed. ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza im. ed. Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ nej roshize rod. ed. taku frishne, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu eno roshizo tož. ed. ǀ nam bo perneſla vno shlahtno roſſizo tož. ed., na kateri S. Duh po pozhival ǀ de ſi glih je bila huda sima vender roshize im. mn. ſo zvetele ǀ Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun lepih roshiz rod. mn. ǀ je imel … en Kranzel s'lepih roſſiz rod. mn. spletem ǀ nam perneſse selishe, roshize tož. mn., driveſsa, inu ſad ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize tož. mn. perneſla ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe tož. mn. ſe vidio pottroſene ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah mest. mn. leſhim ǀ yszhe per roshizah mest. mn. med ǀ s'temi piſſanimi roſhizami or. mn., inu s'selenem sheliszom ǀ s' roſhizamy or. mn. pokrit → roža
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
smeti smem nedov. smeti:
Satorai shiher ſmem 1. ed. s'. S. Bonauenturam rezhi ǀ od tiga S. Scapulirja ſmejm 1. ed. rezhi ǀ taku shiher ſmeim 1. ed. S. Mattheushu peraimat taiſte beſſede ǀ ſmèm 1. ed. perglihat vnem hudobnem, nehualeshnem Judom ǀ pres oblasti mojga mosha neſmem +1. ed. s'hishe ſtopit ǀ Koku tedaj Epandus ſe ſmejsh 2. ed. potſtopit rezhi ǀ koku ti ſe smejsh 2. ed. potſtopit rezhi, de ABraham je tvoj Ozha ǀ Koku tedaj ti ſmeish 2. ed. rezhi de nesamorish odpuſtiti ǀ ſalvianus ſe nemore prezhudit, de zhlovek ſe ſmej 3. ed. podſtopit zhloveka po Boshijm pildu ſtuarjeniga prekolnit ǀ Vna dekla ne ſmei 3. ed. is hishe bres urshoha ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo, de smej 3. ed. pred ludy priti ǀ na taiſtem ſe neſmej +3. ed. moshovati ǀ kazha nesmej +3. ed. s'svoje jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ Spovednik yh nesmei +3. ed. obenimu povedat ǀ obedn vam jo neſmei +3. ed. povedat ǀ v'tej vishi shiher ſmemo 1. mn. rezhi ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte 2. mn. podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ koku tedaj ſe ſmeiſte 2. mn. potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati ǀ ſe nesmejte +2. mn. potſtopit kashlat, na tlá plunit ǀ inu vender ſe ſmeio 3. mn. potstopit zhes Boga toshit ǀ ſaurashniki ſe nemorio, inu neſmeio +3. mn. perblishat ǀ kateri je noter prsihal nej ſmel del. ed. m dergdam gledat temuzh nje pild ǀ ta karshenik nej ſmeil del. ed. m rezhi, de bi yh nebil hudizh ſtuaril ǀ vender teh ſe nej ſmejl del. ed. m dotekniti ǀ bi hudizh ne bil ſmèl del. ed. m k'tebi priti ǀ jest ſe ne bodem smel del. ed. m podstopit rezhi ǀ S. Archangel Michael nej ſmu del. ed. m ſe potſtopit hudizha prekleti ǀ zhe vſamem eniga ſtariga, bo s'mano aifral, de nebom ſmela del. ed. ž s'zhlovekam pregovorit ǀ obena shena nej ſmejla del. ed. ž slatiga guanta noſsit, ſemuzh krajliza ǀ de bi ſama od ſebe ſmeila del. ed. ž v' ogin skozhit ǀ ony Samy ſo ſmeli del. mn. m is slatih peharu pyti ǀ nej ſo ſmejli del. mn. m vſt odprejti ǀ s'hishe nej ſo ſmely del. mn. m pojti ǀ de bi mij ſe smeli del. mn. m podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ kadar bi bily ſmèli del. mn. m ti ſholnery jejsti ǀ levi ſe ga nejſo smeili del. mn. m dotekniti ǀ veliku minie bi ſe ſmeili del. mn. m potſtopit Boshio sapuvid prelomit ǀ v' prizho ſe nej ſo smejli del. mn. m potſtopit govorit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
smiliti se -im se nedov. smiliti se:
tardimu kamenu bi ſe bil imel ſmilit nedol. ǀ gvishnu ti ò moj Bug ſe meni ſmilish 2. ed. ǀ v'ſerzi ſe njemu ſmili 3. ed. ta reuni greshni zhlovik ǀ Ali Ah Bogu stu taushenkrat vender ſe smili 3. ed. ǀ Ah de ſe Bogu Smili 3. ed. ǀ Oh koku ſe vy meni ſmilite 2. mn. ǀ Meni ſe lety ludje v' ſerzi ſmilio 3. mn. ǀ Ah ſmiliſe vel. 2. ed. Bogu zhes naſs ǀ Pride en samaritan, ga vidi, ſe je njemu v'serci ſmilil del. ed. m ǀ ſe je mozhnu Christuſu smilil del. ed. m ǀ Leta nedolshni Mladenizh ſe je ſmilu del. ed. m tema duema ǀ Meni ſe ſmila del. ed. m taista uboga Mati ǀ tardimu caminu ſe bo ſmilila del. ed. ž ǀ ſo ſe njemu ſmilili del. mn. m V zgledu z velelniško obliko je morda odpadel vzglasni u-, tako da ta lahko spada k → usmiliti se.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
snesti snem dov. snesti, pojesti:
jutre pak hozheva mojga ſijnu snejsti nedol. ǀ shlahta druſiga njemu nepomaga, ampak njegovu blagu snejſti nedol. ǀ imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer, inu de taiſti imaio ſnejſti nedol. na tem ſvetem mejſti ǀ Kaj s'ena rejzh more ble ſuper biti enimu levu, kokar eniga zhloveka vmorit, inu vender taiſtiga neſnejſsti +nedol., temuzh tu mertvu truplu varvat ǀ satiga volo shiher yh ſneim 1. ed. ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva 1. dv. ǀ osla na gmaino poshene, de orly ga ſnedo 3. mn. ǀ de ſi lih veliku ſnèdò 3. mn. ǀ od lokoti ſvoje zheule je bil ſnedil del. ed. m ǀ per koſſili je bil ſnejdil del. ed. m 40 liberz meſſa ǀ perporozhi mosu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil +del. ed. m ǀ Ceſſariza je tajla, de obnimu ga nej dalla, temuzh ſama ſnedla del. ed. ž ǀ Moje Dete Kaj posh sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh snedilu del. ed. s ǀ Noeſtoriusa zhervi shiviga ſó bili ſnedli del. mn. m ǀ zhervje ſo tebe ſnedili del. mn. m ǀ shiviga zhervi ſo bilij ſnejdli del. mn. m ǀ ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili del. mn. m ǀ she taiſtu bodo zhervje snedli del. mn. m ǀ meſſu ſo bily ſneili del. mn. m, koſty pak ſo bily pvſtili ǀ s' trave kobilize rataio, katere ſo bile ſnedile del. mn. ž vſe kar je seleniga bilu ǀ Herodesha vshy shiviga ſo bile ſnedle del. mn. ž ǀ Nu ſmo mojga ſijnu skuhale, inu snejdle del. mn./dv. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sovraštvo -a s sovraštvo:
ſaurashtvu im. ed. v'mej G: Bugam inu zhlovekam vſtane ǀ letu ſourashtvu im. ed. je tudi ozhitnu bilu ǀ Kreh, Saurashtvu im. ed., nevoshlivost, inu nyd v'ſledni ſoſseski ſe najde ǀ kir je ſauraſtvu im. ed. tamkaj ſo hude ſodbe ǀ Vy ſte veliku ſaurashtva rod. ed. inu pregajnejne preterpeli ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega ſaurashtua rod. ed. ǀ sa volo tega Saurashtua rod. ed. je mogal po ſvejtu ſe klatit ǀ Aku tuoje serze je paunu offerti, ohernje, ſaurasthva rod. ed. ǀ imash polnu ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva rod. ed., inu greshnih miſly ǀ Bom morebiti jest fardaman sa volo mojga Sourashtva rod. ed. ǀ Vſe tu kar je sauurashtua rod. ed. vurednu ſe lubi, inushtima ǀ ner vezh takorshneh ſodb ſe sgodj sa volo ſauraſtva rod. ed. ǀ s'Saurashtva rod. ed. to poshteno, inu zhisto ſusanno sta bila obtoshila ǀ eden temu drugimu ſauda, s'ſaurashtva rod. ed., ſa volo herbshzhine ǀ v'Nebeſyh je bil preperajne, krejh, inu ſaurashtvu tož. ed. obudil ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu tož. ed. v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo ǀ li premislio na Saurashtvu tož. ed. teh Iudou ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu ſauurashtvu tož. ed. ohrani ǀ tajſti pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu tož. ed. lubio sò otrozij tiga Satana ǀ Chriſtus skuſi nyh ſaurashtu tož. ed. je bil na krish perbit ǀ v' ſauraſhtu tož. ed. Boshje je bil padil ǀ ona dua ſta ſouraſtvu tož. ed. vkupai imela ǀ Della ſdrashbe, de v'ſaurashtvu tož. ed. perpravi ǀ per nevoshlivoſti, per nezhisſtoſti, per ſaurashtvi mest. ed. ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui mest. ed. shivé ǀ Samerkajte dobru leta exempel vy, kateri v' ſourashtvi mest. ed. shivite ǀ v'ſaurashtvi mest. ed. ſo perſileni ſe vſeti ǀ S' hudem povernio tu dobru, s' ſaurashtvam or. ed. lubesan ǀ neuſmileni s'tvojm ſaurashtvom or. ed. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom mest./or. ed. Boshym shivil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
srce -a s 1. srce kot organ:
niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli:
moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost:
Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
stotavžentkrat prisl. stotisočkrat:
gorè stutaushenkrat timu kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa ǀ de ſe vener Bogu ſtutaushen krat ſmili ǀ Oh ſrezhen ſtutaushentkrat leta, katiri urednu, inu spodobnu praime to Boshjo shpisho ǀ Ah de ſe vener Bogu ſtutaushentkrat ſmili ǀ ſrezhni ſtutashenkrat ti vſmileni ludje ǀ Ah Bogu stu taushenkrat vender ſe smili ǀ de ſe vener Bogu ſtutaushen krat ſmili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
strah -a/-u m strah:
vener sledni strah im. ed. nej dober, inu huale vureden ǀ ſtrah im. ed. je dober, sakaj kadar v'eni hishi, v'enem mesti, ali desheli nej straha rod. ed., temuzh ſledni sturj, kar hozhe tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ vender pres vſiga ſtraha rod. ed. hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali ǀ satorai nej greha de bi ga nedopernesli pres vſiga ſtrahu rod. ed. ǀ Od nuza tedai strahu rod. ed. Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti nagnenu, inu h'ſtrahu daj. ed. Boshimu ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti, imej strah tož. ed. Boshij ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah tož. ed. boshj ǀ te druge bò v'ſpodobnim ſtrahu mest. ed. dershala ǀ v'tuoijm s. strahu mest. ed. ſe bodem pofliſsal ǀ sa tiga volo v' ſtraku mest. ed., inu v' shaloſti shivè ǀ potle je zhiſtu, inu v' ſtrahi mest. ed. Boshim shivil ǀ de bi naſs v'ſtrahu mest. ed. dershal ǀ ſe pofliſsa v'strahu mest. ed. Boshijm jeh srediti ǀ leta yh opominala v'ſtraku mest. ed. Boshym shiveti ǀ s' ſtraham or. ed. ſe paſſeio ǀ G. Bug je hotel dati nam saſtopit s' kakorshno andohtio, straham or. ed., inu pohleunoſtio imamo v' zirkui prebivat ǀ s'tem S. Strahom or. ed. Prerok David je vſelej shal v'Tempel ǀ s'ſtrahom or. ed. je v'Cerkvi ſtal ǀ S. Auguſtinus s'straham or. ed. vezhkrat je djal ǀ s'ſtraham or. ed. Boshjm vaſhe dellu bote opravili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ter vez., F
83,
discurrere, ſem
ter tám tekati, okuli tékati;
et tamen, ter vender;
huc illuc, ſem
ter tám;
jactatus, -a, -u, ſem
ter tja verṡhen;
palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe,
ter lahku ṡbriſſanîe;
paulatim, po malim, pozhaſſi, ṡdai
ter ṡdai, li ṡzhaſſom;
puerascere, vekſhe
ter vekſhe déte perhajati;
subinde, vzhaſſi, vzhaſſi
ter vzhaſſi;
submonere, ṡdai
ter ṡdai opominati, vzhaſſi opominati;
subservire, poſluṡhiti, ṡdai
ter ṡdai poſluṡhiti;
vacillare, ſe ſpotikati, ſem
ter ke s'nogami ṡaplétati, ſe ſpotikovati, zviblati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
težava -e ž 1. težava:
Ioh kaj s'ena teshava im. ed. ǀ bres vſe teshave rod. ed. vſo paklensko vojsko premagamo ǀ Chriſtus je tako teshavo tož. ed. pozhutil, kakor edn, katiri s' ſmertio rynia ǀ kateri veliko theſhavo tož. ed. je imel ǀ kadar ſe bodo v'taisti veliki teshavi mest. ed., inu v'nevarnosti naſhli ǀ s' veliko teshavo or. ed. je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou ǀ ta muſt Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo or. ed., inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal ǀ vſe teshave tož. mn. ž, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Sama lubesan, inu myr te velike teshave tož. mn. ž ſakonske premaga, inu lahke ſturij 2. teža:
vender teshava im. ed., inu hudobnoſt tiga ſamiga greha G. Bogu bi bila taku super ǀ od teshave rod. ed., inu shkode tiga greha bom govuril ǀ moremo ſamerkat teshavo tož. ed. tiga greha ǀ ga je bil vſhelesni guant oblekil de bi shal vojskovati ſe s'Goliatom, David skuſsi hodit, ali kumaj je mogal gibat pod taisto teshavo or. ed. ǀ Morebiti de vij keteri ste s'veliko butaro, inu theshavo or. ed. nalosheni shelite pozhitik imejti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
težko prisl. 1. težko:
teshku vſdiguiete, pleſhete ǀ io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit 2. težavno, s težavo:
teshku je ſlovensku piſsat ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel ǀ Imate eno teshko boleſan Katero je teshku oſdravit ǀ en mezh kateri dolgu nej bil potegnen s'naushenz, ſariovj, inu teshku ſe vun potegne ǀ jeſt nej ſim sa tu, teshku govorim, inu shlekadram ǀ en zholn teſhku na breh pride, kadar valovi ga ſam ter kei noſſio ǀ ponozhi vam teshku pride poshlushat jok eniga otroka, lajanie eniga pſa ǀ vender teshkù ſe njemu sdellu ſuoje grehe ſposnati ǀ de ſi glih je theshku ta bolni vernu dershi ǀ theſkù ſapuvidi Boshij ſe potuersheio ǀ kar pak sapovej Bug, thesku naprej pride de ſi glih je lahku ǀ tu kar poprej nam ſe je sdelu tehsku im. ed. s, nam rata lahku ǀ navada je ena laſtnuſt, katera teshkuſe odvſame 3. malo verjetno:
teshku bote mogli eno taku ſrezſno mert ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ letu teshku ſe more sgodit 4. hudo:
oza s'en takushin majhin greh taku teshku s'naglo ſmerti je bil shtrajfal primer.> veliku teshej yh bò ſposnal ta kateri s' velikimy grehomy je obdan ǀ veliku teshei pride eni vbogi shenski perſhoni ſe dobru omoshit ǀ obeniga greha nej teshkei premagat, kakor greh te nezhiſtoſti ǀ tu dobru imè pak povernit je ſtukrat teskeishi presež.> gvishnu de ner teshej zhlovek preneſe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
túlji, m. pl. najslabejše predivo, ki se vender še da presti (s tacega platna ima pastir ruho, časi tudi srajco), Ponikve na Št. Vidski gori-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
utruditi se -im se dov. utruditi se:
Sonze, kateru vſe skuſi tezhe, inu vener nihdar ſe neſzira, ali vtrudi 3. ed. (II, 199) ǀ Vſe regera, inu vender ſe neutrudi +3. ed. (II, 281) ǀ ta ſedmi dan, kakor de bi ſe bil utrudil del. ed. m je pozhival (V, 242)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Varonus m osebno lastno ime
Varon:
Aidje, kateri obene ſapuvidi nej ſo imeli, vender ene gvishne dnij v'lejti ſo praſnovali, kakor piſſe Varronus im. ed. (II, 308) → Varo, → Varones
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
varovati -am/-ujem nedov. varovati, paziti:
je sapovedal suoijm slushabnikom de vaſs imajo varvat nedol. ǀ zhlovek je ble dolshan resnizo varuat nedol., inu branit, kakor pak ſvoje blagu, inu shaze ǀ en ſam Angel Cherubin bi bil sadoſti uarvat nedol. de bi nemogal v' Paradish priti ǀ nar poprej varva 3. ed. de bi koprive, inu ternie neraslu ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi varua 3. ed., brani ǀ varie 3. ed. guant restargat ǀ zhe varuaio 3. mn. nyh dushe s'greham umadeshat ǀ varvaio 3. mn., de rihte negnuſne na miſo neprideio ǀ vari vel. 2. ed. Bug taziga ſijnu imejti ǀ Pozhaſi moj Mashnik, vari vel. 2. ed. de nebosh falil ǀ varime vel. 2. ed.+ Bug kaj takorshniga ſturiti ǀ variga vel. 2. ed.+ de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile ǀ varvaj vel. 2. ed. de tega nenuznu nebosh sgubil ǀ varite vel. 2. mn. de ſe nebote slagali ǀ G: Bug naſs bo varval del. ed. m, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal varovati se varovati se, paziti se:
Nej sadosti greha ſe varvat nedol. ǀ v'vſijh vishah pofliſsate ſe varuat nedol., de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ druſiga n'hozhe, ampak naſs opominat de biſe imeli dobru uaruat nedol. ǀ ſe varvam 1. ed. kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim ǀ jest teh rezhij kar nar vezh je meni mogozhe ſe varuam 1. ed. ǀ ti ſe varvash 2. ed. teh shkodlivih shpish ǀ vender tiga ſe neanash, inu nevarvash +2. ed. ǀ inu vener tiga ſe neuaruash +2. ed. ǀ nej sadosti, de zhlovik greha ſe varva 3. ed. ǀ teh velikih grehou ſe varua 3. ed. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua +3. ed. ǀ ſe varvamo 1. mn. de G. Boga, inu naſhiga blishniga nereshalimo ǀ ſe varuaio 3. mn. de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali ǀ ſe varvaio 3. mn. de v'greh edn tiga drugiga neperpravio ǀ ſe varvajo 3. mn. de obenimu shkode ne ſturè ǀ Vari ſe vel. 2. ed. verna dusha de obilnost Miloſti Boshje nebò urshoh, de ti ſe bosh preusela ǀ variſe vel. 2. ed. tiga greha, od katiriga ſe je taku teshku reshit ǀ varishe vel. 2. ed. de nebosh spet greshil ǀ varimo ſe vel. 1. mn. tedaj milost Boshjo resdraſhit ǀ Varimoſe vel. 1. mn. tedaj greshne beſſede govorit ǀ varite ſe vel. 2. mn. tiga ſerda Boshiga ǀ Boga lubite, greha ſe varite vel. 2. mn., brumnu, inu pravizhnu shivite ǀ variteſe vel. 2. mn. greshnu shivèti ǀ varvaiteſe vel. 2. mn. de ne bote hudu vaſhimu blishnimu sturili ǀ vſyh pérloshnosti, katere bi bile mogle njega v'greh perpravit ſe je varval del. ed. m ǀ perloshoſti tiga greha ſe nej varvala del. ed. ž ǀ ſe je pred moshkimi pershoni skrivala, inu od nyh uarvala del. ed. ž ǀ de bi greha ſe varvali del. mn. m ǀ Paulus vaſs je opominal de bi ſe varuali del. mn. m Tvorjeno iz slovan. *va̋ra ← stvnem. giwāra ‛varnost’ ali wāra ‛zaščita’. Zapis varie in večina zapisov velelniških oblik izkazujejo po moderni vokalni redukciji nastale oblike iz váruje oz. váruj, várujmo, várujte.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vȅndar prisl. in člen.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vendar2 [vendȁr]
(vonder) veznikza izražanje primerjave s prej povedanim; vendar prav tako
PRIMERJAJ: dete vendar, viner2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vendar (vender, vonder) členek
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vendar gl.
a vez. pa, vender
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vẹ̀ndər, conj. = vendar, Levst. (Nauk), Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vender členekGLEJ: vendar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vender vez., F
2,
et tamen, ter
vender;
tamen, vender, vſai, taku vſai, niſhtermanîe, vener;
prim. viner
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vender prisl. vendar:
ſe ſpovei ali vender v'serzu ſauurashtvu ohrani ǀ Boga reshali, inu vender njega s: gnado doſezhi ſe troshta ǀ de ſi lih je v'taisti tadu bil padil, uender ony ſe nej ſo njemu ſmiali ǀ Hrib od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti vendar na proshno S. Grogoria Thaumaturga ſe gane s'mejſta ǀ ga ranish s'tuojo hudo miſlio, inu vonder sa letu nezh nemarash → vener
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vender ► ˈvendėr prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vener vez., F
3,
attamen, ali vſai,
vener, pak, niṡhter manîe;
deletitia charta, papyr popiſſan, inu
vener nekuliku ſe s'nîega ẛbriſhe;
tamen, vender, vſai, taki vſai, niſhtermanîe,
vener
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vener prisl. vendar:
Leta hudobni zhlovek, de ſi lih je s' beſſedo dial, de odpuſti, vener v' ſerzi je ſourashtvu obdershal ǀ Bug vener je taku dobrutliu de naſs sa myr proſſi ǀ Shelish o ti greshna, ali vener s'grevana dusha narpoprej en vezhni mijr shnijm ſturiti ǀ ali vener sledni strah nej dober, inu huale vureden ǀ Vij kateri nemate nij blaga, ni denariu inu venerbi radi kaj sa vaſho potrebo kupili ǀ pred ſmertio ſo ym oblubili de bodo puſtili sa nyh mashovati, venre nedershe ſvoje beſſede ǀ de ſi lih neshelj tajſte doperneſti, voner en ſmertni greh doperneſſe ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit ijskali, ter never nihdar ſe nej toshil Zapisi, ki kažejo na vener, so več kot desetkrat pogostejši od onih, ki kažejo na razvojno mlajši vender.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
viner2 [vinə̏r]
(vonder) veznikza izražanje primerjave s prej povedanim; vendar prav tako
PRIMERJAJ: vendar2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zgrevati se -am se dov. skesati se:
nihdar ſam od ſebe bi ſe nebil mogal sgrevat nedol., spokorit ǀ ſi dolshan zhes tvoje grehe ſe ſpokorit, inu ſgrevat nedol. ǀ ta greshna shena ſe taku hitru sgreva 3. ed., inu pobulsha ǀ kakor bo vidil, de ſe sgreva 3. ed. moi ſourashnik bo njemu odpuſtil ǀ zhe ſe sgreua 3. ed., spokorj inu pobulsha G. Bug njemu odpuſtj ǀ Zeno ſe zhes ſvoje grehe ſgreva 3. ed. ſe ſpovej, oblubi pobulshat ǀ ſe prestrashimo, inu zhes nashe grehe s'grevamo 1. mn. ǀ sakaj ſe tedaj nesgrevate +2. mn., inu nespokorite dokler zhaſs imate ǀ takrat nehajo od grehou, inu ſe sgrevajo 3. mn. de ſo G. reſhalili ǀ nei ſe zhes ſvoje grehe sgreuaio 3. mn. ǀ sgreuaiſe vel. 2. ed., inu s' Svetem Paulam, kadar ga je bil is kojna vergal, rezi ǀ s'grevajmo vel. 1. mn., inu s'pokorimoſe zhes nashe pregrehe ǀ sgrevajte ſe vel. 2. mn., inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ s'grevajteſe vel. 2. mn. zhes vashe grehe ǀ k'sadnimu ſe je bil sgreval del. ed. m, inu Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual del. ed. m, spokoril, inu spovedal ǀ Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala, inu zhes taiſte ſe sgrevala del. ed. ž ǀ kadar pak je vidil de ſe je ſgrevala del. ed. ž enu lepu imè je bil nij dal ǀ na ſvojo posledno uro nej gnade imela, de bi ſe bila sgreuala del. ed. ž ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila, inu sgreuale del. ed. ž zhes tvoje grehe ǀ vender ſe nej ſo sgrevali del. mn. m ǀ de bi ſe ſposnali, inu ſgrevali del. mn. m ǀ bi guishnu ty greshni ſe sgreuali del. mn. m, inu pobulshali ǀ kakor ſe bomo my prau sgrevalj del. mn. m, inu k' G: Bogu obernili ǀ aku ſe ne bomo pobulshali, s'grevali del. mn. m, inu SpoKorili ǀ nikar ſe neprenaglio, de bi potle ſe nesgrevali +del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele, ſo ſe pak spovedale, inu sgreuale del. mn./dv. ž ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile, kakor per vas, one bi ſe bile sgrevale del. mn. ž, inu ſpokorille → grevati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zima -e ž zima:
de ſi glih je bila huda sima im. ed. vender roshize ſo zvetele ǀ Laſtauza kadar samerka de ſima im. ed. ſe perblishuje, letj v' te gorke deshele ǀ Mreulinzi po lejti ſi ſpraulaio shpisho sa ſimo tož. ed. ǀ Plinius pishe, od ene shiuali Oriz imenovane, de leta cello simo tož. ed. ſpi ǀ sa ſimo or. ed. pride ſpumlat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zoper1 nepreg. prid. 1. nevšečen, zoprn:
Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh je njemu ſuper im. ed. m ǀ Nej super im. ed. m G. Bogu en lep Altar is resaniga kamina ǀ leta je ena velika nesphodobnost G. Bogu ſuper im. ed. ž ǀ vſaka lasha je G. Bogu ſuper im. ed. ž ǀ vſe tu kar je G: Bogu ſuper im. ed. s ǀ Letu pohujshaine je taku greshnu, inu Bogu ſuper im. ed. s ǀ vſe Kar mu je super tož. ed. s doperneſeio ǀ leshniki ſo G. Bogu ſuper im. mn. m 2. nasproten:
vuzhi takorshen vuk kateri je ſuper im. ed. m S. Piſſmu ǀ nyh natura je ena tej drugi super im. ed. ž ǀ Kaj s'ena rejzh more ble ſuper im. ed. ž biti eni neumni oslizi, kokar s'zhlovesko shtimo govorit ǀ Kaj s'ena rejzh more ble ſuper im. ed. ž biti enimu levu, kokar eniga zhloveka vmorit, inu vender taiſtiga neſnejſsti → vera
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.