Tiskanje

amazọ̑nka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ȃvša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

bọ̑k -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

brášno -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

broč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

brȗc -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

čȅp čépa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

čobọ̑dra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

črepina [črepína] samostalnik ženskega spola

nočna posoda

PRIMERJAJ: črep

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

čȗd -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

deblo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dẹ́tel -tla m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

donẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Glagol ali pridevnik?

Zanima me, ali je beseda oproščen v spodnjem stavku del glagola ali je pridevnik. Po moji logiki bi moral biti pridevnik, ker se vprašamo kakšen. Je pa res, da je deležnik neosebna glagolska oblika. Kako bi torej besednovrstno določili besedo oproščen?

Zapornik je oproščen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

glajnik [glajník] samostalnik moškega spola

kdor gladi, polira

PRIMERJAJ: gladnik2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

gláva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

gotȍv -óva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

grápa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

grípa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

hipotéza -e ž (ẹ̑)
nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

hipotéza -e ž

nedokazana, zgolj verjetna trditev

SINONIMI:

knj.izroč. podmena, publ. predpostavka, knj.izroč. supozicija

GLEJ ŠE SINONIM: domneva

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024

hrána -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

hrást -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

hrȗška -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

imenitnik [imenȋtnik] samostalnik moškega spola

imenitnik, plemič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Izvor imena: maček »Muri«

Zanimalo me je, ali je znano, od kod je Kajetan Kovič dobil navdih za ime mačka Murija, ter ali je povezano s Hoffmannovim mačkom Murrom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Izvor priimkov »Kohek« in »Soršak«

Zanima me izvor priimkov Kohek in Soršak.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

jāblana -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

jȗg -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kajba

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kalīti1 -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kap¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

katárzično prislov [katárzično]

1.

takó, da je prisotna, izražena katarza

2.

ekspresivno takó, da je prisotna, izražena notranja preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, dogodek

ETIMOLOGIJA: ↑katarzičen

Katero ločilo izbrati med besedama toksin in antitoksin: vezaj ali pomišljaj?

Pri bakterijah poznamo t. i. sisteme toksin-antitoksin, pri katerih imamo nek toksin ter pripadajoči antitoksin, ki nevtralizira toksične učinke toksina. Zanima me, kateri zapis za sistem toksin-antitoksin je pravilen: z vezajem ali pomišljajem? V angleščini je mogoče zaslediti obe različici, nekateri zapisujejo z vezajem, drugi s pomišljajem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kdọ̄ kọ̄ga zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Kdor objavlja na portalu YouTube, je: »youtuber« ali »jutjuber«?

Zanima me, ali se za novodobni poklic uporablja tudi izraz jutjuber? Zasledili smo ga v nekem otroškem stripu, v slovarju pa ne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kelder

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

klȅn1 klẹ́na m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

klẹ̄n2 -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

klẹ́šče klẹ̑šč ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kocína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kọ̑ktajl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kọ̑maj prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kondọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kȍnj kónja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

koríto -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kotīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kôze kôz množinski samostalnik ženskega spola [kôze]

nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni gnojni mehurčki po koži, ki v hujši obliki z visoko stopnjo smrtnosti puščajo brazgotine; SINONIMI: črne koze

STALNE ZVEZE: črne koze
ETIMOLOGIJA: zmotno prevedeno iz nem. Pocken, kot da bi bila to izvorno množinska oblika od Bock ‛kozel’ v bav. nem. izreki Pock - več ...

Kratice in ujemanje s povedkom

Zanima me, kako je z ujemanjem spola (in ostalih slovničnih kategorij) med kratico in povedkom, če kratica nastopa v funkciji osebka.

Je pravilno: OB se brez tega ni moglo razviti? ali: OB se brez tega ni mogla razviti? (OB - odprto bančništvo); OB se brez tega niso mogla razviti? (OB - odprta bančništva)

Je ujemanje vezano zgolj na kratico ali njen "razvezani pomen"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

krščenica -e ž dekle: ſe je bil salubil veno objeſtno karshenizo tož. ed. (III, 79) ǀ ti uno nedolshno karshenzo tož. ed. taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil (I/1, 108) Pleteršnik navaja kŕščenica v pomenu ‛Mädchen’, kŕščenica (poleg krščẹ́nica) pa v pomenu ‛Dienstmagd’ predvsem iz dolenj. in notr. narečja. Nastavitev pomena ‛kristjanka’, ki je znan v vzhodnih in severnih narečjih ter v rezijanščini, se zdi manj verjetna; → krščen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kúga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kȗrent -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kvẹ́čiti kvẹ̑čim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lástovica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lẹ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lestenec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

letev

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lȗknja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

māvec -vca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

māvrah -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

mẹ̑d2 medȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

menja [mẹ́nja] (mena) samostalnik ženskega spola

sprememba, menjava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

-meštráti -ȃm samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

mȋvka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

mozník -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

mušon²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nasleden [naslẹ́dǝn] (naslednji) pridevnik

naslednji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nevẹ́sta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ogróženost okólja -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

oljičevina -e ž oljka: te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane rod. ed. potreſti (V, 615) Taka standardizacija, ki jo ima že Pleteršnik, se zdi besedotvorno najbolj verjetna. Beseda je bila naglašena na prvem zlogu, črka a torej označuje polglasnik, nastal po redukciji nenaglašenega i; → oljika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ornitológ ornitológa samostalnik moškega spola [ornitolók ornitológa]

1.

strokovnjak za ornitologijo

1.1.

;

SINONIMI:

ptičar

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologe, angl. ornithologist, glej ↑ornitologija

pečáti se -ȃm se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

péntlja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

perẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pȅs psȁ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

péta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

píčel -čla prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Piktorializem
Kateri termin za fotografsko smer iz obdobja okrog leta 1900 je najustreznejši? V slovenskem jeziku se pojavljajo termini piktorializem , piktoralizem , pikturalizem in pikturializem . Angleški termin je pictorialism .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pȋnč -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pódel -dla prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pogȗm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

polje

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

poslọ̑pje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

postọ́vka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

»Purkinijeva« ali »Purkynějeva« vlakna?

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Raba sklonov: rodilnik ali tožilnik ob glagolih »dati« in »imeti«

Zanima me, če je v določenih primerih tožilnik zamenljiv z rodilnikom. Pri prošnjah (npr. Bogu) se pojavljata obliki s tožilnikom ali rodilnikom: daj nam milost ali daj nam milosti. Če to pretvorim v druge samostalnike, recimo daj mi sok, vem, da daj mi soka ni knjižno pravilno. Toda pri pojmih se mi zatakne. Daj mi ljubezen ali daj mi ljubezni? Kako se lahko utemelji, kdaj je pravilno daj nam to ali daj nam tega? (Podobno je z glagolom imeti – Imam ljubezni, kolikor hočem.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rȁj1 rája m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rakȋta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Razlaga pregovora »V mlinu se vsaka stvar trikrat pove«

Pri pisanju nekega učnega gradiva sem poskusil vključiti pregovor V mlinu se vsaka stvar trikrat pove, saj ta pregovor lepo ilustrira naivno metodo, ki omogoča zanesljivo komunikacijo v prisotnosti šuma. Vendar sem pri hitrem pregledu svetovnega spleta naletel na več različic tega pregovora (kar je najbrž pri pregovorih običajno), pa tudi na vsaj dve razlagi pomena.

Ena razlaga je, da se mora v mlinu zaradi hrupa besede večkrat ponoviti, da nas razumejo. To je razlaga, ki bi mi “ustrezala” za ilustracijo snovi, ki jo predavam študentom.

Druga razlaga, na katero sem naletel in ki se mi zdi zelo zanimiva, pa se nanaša na posebno mesto, ki naj bi ga v socialnem življenju na podeželju igrali mlini. Ti naj bi namreč bili kraj, kjer so si ljudje, ko so čakali, da se njihovo žito zmelje, izmenjevali novice. Ker so ljudlje v mlin prihajali in odhajali ob različnih trenutkih, naj bi se zato vsaka novica povedala večkrat - vsakić, ko je v mlin prišel kdo nov. Ta razlaga torej nima nobene zveze s hrupom v mlinu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ríba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rūjen -jna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Si res »na slabem glasu«, če si hripav?

Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Sklanjanje kratice CIPO

Zanima me kako se sklanja kratica CIPO (Center za infrastrukturo prenosnega omrežja)? Ko želimo napisati, da je bilo gradivo poslano vsem štirim CIPO … se pogosto pojavljajo oblike CIPO-jem, CIPO-tom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

skrȗn skrúna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Spodnje Bohinjske gore

Urejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:

Spodnje Bohinjske gore;
spodnje bohinjske gore.

Kateri je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

šẹ́ga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

šipọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

španovȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

tábor -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

táncati1 -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

tȃrnati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

tépsti -em nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

tiranozáver tiranozávra samostalnik moškega spola [tiranozávər]

1.

velik mesojedi dinozaver z veliko glavo z ostrimi zakrivljenimi zobmi, majhnimi sprednjimi okončinami in dvonožno hojo; primerjaj lat. Tyrannosaurus rex; SINONIMI: iz paleontologije tiranozaver reks, iz paleontologije tiranozaver rex

2.

podoba, ki predstavlja velikega mesojedega dinozavra z veliko glavo z ostrimi zakrivljenimi zobmi

STALNE ZVEZE: tiranozaver reks, tiranozaver rex
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Tyrannosaurus, angl. tyrannosaurus, frc. tyrannosaure) iz nlat. tyrannosaurus iz ↑tiran + ↑zaver

trdnost [trdnọ̑st] samostalnik ženskega spola

trdost
trdnost, čvrstost, obstojnost, trpežnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

tropína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

trziti [trzīti trzím] (tržiti) nedovršni glagol

trgovati

PRIMERJAJ: trgovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

váditi vȃdim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

vájet -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

varováti -ȗjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Vejica in podredni vezniki

zanima me, kako je s postavitvijo vejic v primeru, ko imamo vrinjeni odvisnik:

Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Med dvema podrednima veznikoma ni vejice (SP 327), SP 328 pa pravi takole: Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom: Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga. Ali bi morale biti vejice potemtakem takole postavljene:

Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave, in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Ali takole (v skladu s pomenom povedi):

Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave in da, ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.

Katera različica je pravilna? Poved je iz prevoda pesmi, če se mogoče zdi malo nejasna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Vejica in vrinjeni stavek

Prosim za odgovor, kako je z vejicami v naslednjem primeru – ali je to vrinjen stavek in bi morali biti dve vejici:

Šele vmes, največkrat pa po končanju postopka se začne preiskava.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Vejica v citatu iz Sneguljčice »Zrcalce, zrcalce na steni povej ...«

Pri dobro znanem citatu iz Sneguljčice: "Zrcalce, zrcalce, na steni povej ..." na spletu opažam, da pred predlogom na ponekod zapišejo vejico, medtem ko drugod ne. Ali se torej vejico tam zapiše ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

verjéten -tna -o prid., verjétnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se zdi v skladu z resničnostjo: verjeten izgovor, očitek; navedeni vzrok odsotnosti je najmanj verjeten; verjetna domneva / sum je postal vse verjetnejši; njegova strpnost je videti verjetna prepričljiva, iskrena
// ki se zdi v resničnosti mogoč: psihološko verjeten literarni lik; verjetne in neverjetne zgodbe; komaj verjetna življenjska usoda
2. ki se glede na kaj lahko predvideva, pričakuje: verjeten izid volitev; takšne posledice niso verjetne / prepoved knjige ni verjetna; življenje na drugih planetih je malo verjetno
3. zastar. verodostojen: verjetna priča / verjetna listina

verjétno

prisl.

1.

izraža precejšnjo prepričanost o možnosti česa:

verjetno bomo dobili pomoč

ni še prišel, verjetno je zaspal

/ v povedni rabi: zelo verjetno je, da pride jutri; ni verjetno, da bi ga našel

2.

v členkovni rabi

izraža zadržano pritrjevanje:

ali boste šli? Verjetno

sam.: meje verjetnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

verjéten-tna -opridevnik

skladen z resničnostjo
- kaj biti verjetno za koga/kaj
- , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
- , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
- , kaj biti verjetno zaradi česa/koga
pričakovan
- kaj biti verjetno za koga/kaj
- , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
- , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
- , kaj biti verjetno zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

véroven -vna -o prid. (ẹ́)
zastar. verodostojen: verovna priča / bolj ali manj verovna hipoteza verjetna, prepričljiva
● knjiž. moralna in verovna vsebina religije verovanjska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

vinọ́grad -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Zakaj ne »kovib«?

Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"

Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Zanikanje ob namenilniku

Zanima me, kateri sklon je pravilen v spodnjih primerih, ko je rabljen namenilnik. Na Jezikovni svetovalnici sem našla več odgovorov glede zanikanja ob nedoločniku, vendar pa med odgovori nisem opazila, da bi bilo omenjen namenilnik. Ali za predment, ki stoji ob namenilniku, veljajo podobna načela kot za predmet ob nedoločniku? Primeri so na videz zelo podobni, ampak domnevam, da je sklon podobno kot pri nedoločniku odvisen od tega, kaj zanikamo. Najlepša hvala za odgovor.

Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa.
Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, saj ga je čakalo delo na vrtu.
Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak knjigo, ki mu jo je podaril prijatelj.
Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak je šel na sprehod po mestu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Zemljepisno ime »Rosovše«

Sem iz Loga pri Brezovici. Raziskujem krajevna imena. Na osnovi jezika- etimolosko ne najdem gotove razlage za ime Rosovše oziroma Rosovče. Bi bil lahko izvor besede v besedi rožiček – rosovžek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zọ́ber -bra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zora²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

želẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

žélo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Ženska oblika besede »modrec«

V slovarju nisem zasledila ženske oblike besede modrec (tisti, ki modro razmišlja). Zanima me, ali obstaja takšna oblika, oz. kako se uporablja v ženski obliki (le opisno)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.