Tiskanje

vẹ̑tər, -tra, m. der Wind; zgornji v., der Westwind, Savinska dol.; dolenji v., der Ostwind, Meg.; veter = jug, Kras; — okno na dva vetra, ein Fenster mit zwei Flügeln, Cig.; vetra (veter) dati čemu, verschwinden machen, schnell verbrauchen, verzehren: dal mu (vinu) je vetra! er hat tüchtig getrunken, jvzhŠt.; Veter dal boš dvajseticam, Preš.; — v. napraviti komu, jemanden ins Bockshorn jagen, vzhŠt.; — vetrovi, die Bauchwinde, vetrovi ga napenjajo; — na vetrih biti, allem Ungemach ausgesetzt sein, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dolẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner einer niederer gelegenen Gegend, der Unterländer; — 2) veter, ki iz dolenjega kraja piše, v raznih krajih različen veter (v Halozah = Ostwind, C.); prim. zdolec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

píhati, -ham, -šem, vb. impf. blasen; ogenj p., das Feuer durch Blasen ansachen; vročo jed p., eine heiße Speise durch Blasen kühlen; na mrzlo pihati = etwas Unnöthiges thun, C.; kar te ne peče, ne pihaj = was dich nicht angeht, das lass stehen, Mur.; — hoffärtig sein, SlGor.-C.; — od jeze p., vor Wuth schnauben; — mačka piha, die Katze pfucht; gad piha, die Viper zischt; — wehen; veter piha od juga; veter mi v obraz piha; — p. jo, eilen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

popíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) nacheinander wegblasen; veter je popihal pleve; — verthun: marsikak grošič smo že popihali, Cig.; — 2) p. jo, enteilen, Reißaus nehmen; — 3) ein wenig wehen: popiše veter, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bríti, brȋjem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.-Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gorẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner des Oberlandes, der Berge; — 2) = gorenji veter, der Nordwestwind, C., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

izpodsółnčən, -čna, adj. izpodsȏłnčni veter = podsolnčnik, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kozodèr, -dę́ra, m. 1) der Ziegenschinder, Habd.-Mik.; — 2) veter, ki kozolce podira, krivec, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

lẹtnočásən, -sna, adj. Jahreszeiten-: lẹtnočȃsni veter, der Jahreszeitenwind, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.-C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija-Svet. (Rok.), Ip.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

morník, m. 1) = mornar: Nesrečnega mornika val izbljuje, Str.; — 2) veter od morja, der Sirocco, Črni Vrh-Erj. (Torb.), Štrek.; der Seewind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); tudi mǫ̑rnik, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

napẹ̑njati, -am, vb. impf. ad napeti; 1) spannen, anziehen; n. strune, vrvi; n. lok, den Bogen spannen, Dalm.; — n. svoje moči; seine Kräfte anspannen; n. se, sich anstrengen; — n. koga k delu, zur Arbeit zwingen, C.; — 2) aufblähen, schwellen; veter napenja jadra; — nekatere jedi napenjajo človeka; napenja me, ich habe Blähungen; — n. se, sich aufblähen; — voda se napenja, das Wasser schwillt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

obẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. hängen, aufhängen; na veter o. kaj; perilo o.; — na kljuko (kol) o., auf den Nagel hängen (fig.), Cig.; o. koga, jemanden hängen, aufknüpfen; o. se, sich erhenken; naj se pes obesi! hol' es der Henker! es koste, was es wolle! — stare cape na-se o., sich mit alten Lumpen behängen, Cig.; o. se komu za pod pazduho, sich jemandem einhängen, Jurč.; o. se na koga, sich an jemanden hängen (fig.); o kresi se dan obesi, t. j. dan se začne krčiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); glavo o., den Kopf hängen lassen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

odlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. weg-, abbrechen; veter je drevesu vrh odlomil; — odlomila se je konica, die Spitze ist abgebrochen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.-C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; (prim. odnos).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

omàh, -máha, m. 1) der Überschlag (z. B. des Wagezüngleins), der Gewichtsausschlag: o. vzeti, Cig.; (tudi o človeku, ki omahne), Notr.; — der Schwung, C., M., Celjska ok.; kolo dobi omah, Notr.-M.; kamen če dalje leti, večji omah dobiva, Notr., Gor.-M.; — der Ausschlag des Pendels, Cig. (T.); — na omahu biti, in der Gefahr schweben, C.; — 2) o. dobiti, die Überhand bekommen: na tej njivi je plevel omah dobil, Ip.-Erj. (Torb.); za hišo je robida omah ("omoh") imela, Vrtov. (Km. k.); — veter ima tukaj svoj omah (Strich), C.; — tudi: ómah, -máha, Notr., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

píhniti, pȋhnem, vb. pf. 1) einen Blasehauch von sich geben, blasen; kakor bi pihnil, in einem Nu; p. v koga, v kaj, na kaj; — wehen: veter pihne, in list odpade; — 2) schnipfen: p. kaj, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pískati, -skam, -ščem, vb. impf. (mittelst eines Instrumentes) pfeifen; na flavto, na postranico p., die Flöte blasen; — veter, burja piska (pfeift, heult), Z., jvzhŠt.; — zischen: gad pišče (piska), C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

plẹ́va, f. 1) der Samenbalg des Getreidekernes; — der Kelchbalg; — nav. pl. pleve, die Spreu; veter pleve odnaša; zrnje ločiti od plev; — 2) die Schote, C.; — 3) (očesna) p., das Augenlid, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

popíhniti, -pȋhnem, vb. pf. 1) wegblasen; — 2) ein wenig blasen: veter je popihnil; — 3) p. jo, enteilend Reißaus nehmen, Jan., C.; domu jo p., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

povlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) nacheinander ziehen: v globočino pekla jih povlečejo, Jsvkr.; — 2) ziehend bearbeiten: z brano p., beeggen; brazde povlečeje z brano, Ravn.-Valj. (Rad); p. njivo, Dict.; — pšenico z valjenjem p., den Weizen einwalzen, Cig.; — 3) überziehen: gora je od dežja povlečena, C.; — Salomon je hišo povlekel s čistim zlatom, Dalm.; — 4) ein wenig ziehen; — p. črto, eine Linie ziehen, Cig. (T.); p. črno, široko progo, Žnid.; — 5) veter povleče, es kommt ein Windzug.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

povọ̑dnik 2., m. 1) = povodni mož, Mur.; — 2) veter pred nalivom, pred povodnjijo, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) der Abzugscanal, Cig., C.; — 4) die von der Dachrinne herabgeleitete Röhre, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

presẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. durch ein Sieb, einen Reiter durchlaufen lassen, durchsieben, durchschlagen; moko, pesek p.; — presejan veter, feiner, durchdringender Wind, C.; — na drobnem situ je presejan, er ist ein durchtriebener Mensch, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

raznȃšati, -am, vb. impf. ad raznesti; 1) nach verschiedenen Richtungen tragen, austragen; pisma, časnike r.; — zerstreuen; veter pleve raznaša; — beim Tragen verstreuen; lepo nesi, ne raznašaj! — verschleppen: dekla rada raznaša, Svet. (Rok.); svoje r. (vergeuden), Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) herumerzählen, unter die Leute bringen; lažnjive novice r.; — ljudi r., Leute ausrichten, verleumden; — 3) zersprengen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; veter je pleve razpihal; — ogenj r., das Feuer anfachen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: odletel bo popek, preden se razpiše, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

slǫ̑j 2., m. suh veter, veter, ki suši, Vas Krn-Erj. (Torb.); — nam. smoj, Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ulę́či, ulę̑žem, vb. pf. 1) erliegen: pod mojo težo bi ti ulegel, Lašče-Erj. (Torb.); unterliegen, Vrt.; — sich krank niederlegen, Rez.-C.; — 2) gebären, u. se, geboren werden, (vl-) Jarn.; (ulenči, Zilj.-M.); — 3) u. se, sich niederlegen; — sich krank niederlegen; — sich legen: morje se je uleglo; veter se je ulegel; jeza se mu je ulegla; — 4) ulegla je steza, es führt ein Weg, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

umółkniti, -mȏłknem, vb. pf. verstummen, stille werden; ptiči so umolknili; — veter, grom je umolknil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vẹ́ti, vẹ̑jem, vb. impf. 1) wehen; — veter veje s snegom, Vrt.; — 2) = vejati, (Getreide) worfeln, Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zagnáti, -žénem, vb. pf. 1) hintreiben, treiben; zagnati ovce v hlev, pure na pašo; z. koga po kaj, jemanden etwas schnell holen lassen; z. sovražnike v beg, die Feinde in die Flucht schlagen; veter je ladjo na plitvino zagnal; — davonjagen; z. posla; — 2) einen Schwung geben; in Bewegung setzen: kolo z., da se vrti; uro z., da gre; mlatilnico z., die Dreschmaschine in Thätigkeit versetzen, Nov.; — schleudern, werfen; kamen z. črez reko; poleno komu z. pod noge; — z. se, sich einen Schwung geben, einen Anlauf nehmen, stürzen, schießen, schnellen; z. se in preskočiti potok; z. se na konja, sich aufs Pferd schwingen; z. se v kaj, v koga, gegen etwas (jemanden) losstürzen, etwas, jemanden anrennen; z. se nad koga, über einen herstürzen, Jan., na koga, Cig.; — 3) zagnana koža, verdickte, schwielige Haut, C.; — 4) anfangen, erheben: z. krik, jok, hrup, zu schreien, zu weinen, zu lärmen anfangen; kletev, prepir z., Lašče-Levst. (M.); zagnali so glas, govorico, man hat ausgebracht, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig.; zagnali so, es geht das Gerücht, Cig.; zagnali so nanj sum, man hat ihn im Verdacht, Cig.; z. smeh, ein Gelächter aufschlagen, Cig.; tožbo z., eine Klage erheben, einbringen, Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

brẹ́žati 2., -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom-Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bríliti, -im, vb. impf. veter brili = brije, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

brísavica, f. = veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planinskih goščav, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

brížati, -ím, vb. impf. pfeifen: veter briži, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bržẹ̑j, adv. eher, Gor.; visoke cimpre "bržè" (nam. bržej) veter podere, Kast.; kar najbržej, ehestens, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cizẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sanft rauschend wehen: veter cizi, C.; — 2) sickern: vino cizi iz soda pri sklepih, jvzhŠt.; — prim. cuzeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cvíliti, -im, vb. impf. quieken, winseln: pes, prase cvili; veter cvili, der Wind pfeift, Cig.; jammern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

díhati, dȋham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dolẹ̑nji, adj. thalwärts, niederer gelegen, der untere, Unter-; dolenja krajina, Cig.; dolenji veter = dolenjec 2), Dict., Cig.; — tudi: dọ̑lẹnji ("dulajni" Dalm., "dulanji" Dict.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.-Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

drẹ́vje, n. coll. die Bäume; drevja zasaditi; veter drevje lomi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat (math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz (math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dúhniti, dȗhnem, vb. pf. hauchen, wehen: krepek veter duhne, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dúti, dújem, vb. impf. 1) wehen, blasen, Valj. (Rad); veter duje, Z.; — auf dem Horn blasen, Mur.; — 2) d. se, anschwellen, aufgehen (n. pr. o testu, mehurju), SlGor.-C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

frtíca, f. mesto, kjer ima veter veliko moč, na frtici, starkem Winde ausgesetzt, Polj.; (nam. vrtica?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

frúliti, -im, vb. impf. pfeifen, Dol.; heulen: veter, vihar, burja fruli, Jan., Z., Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

fudljáti, -ȃm, vb. impf. wehen: čist veter fudlja, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

fulíka, f. = čist veter, Fr.-C.; — prim. fuliti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

fúliti, -im, vb. impf. 1) hauchen, blasen: veter fuli, Št.; v roke si f., jvzhŠt.; — mit dem Munde pfeifen, SlGor.-C.; — 2) abstreifen: perje, kožo f., Rez.-C.; — schleifend gehen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gȋb, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.-Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.-C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

godíti, -ím, vb. impf. 1) zeitigen, reif machen, Cig., Jan., C.; hruške g., durch Abliegen weich werden lassen, Z.; godit dejati sadje, Z.; sadje se godi, liegt ab, Jan.; lan g., rösten; lan se po rosi godi; konoplje v vodi g., BlKr.; — ptički se gode, werden flügge, Cig., BlKr.; g. matice, Levst. (Beč.); gada si v nedrih g., eine Schlange an seinem Busen nähren, C.; — 2) g. komu, jemandem gefällig sein, s čim komu g., jemandem etwas nach Gefallen thun, C.; g. dekletu, schön thun, SlN.; — g. si, sich gütlich thun, sich erquicken, Cig., Blc.-C.; — 3) to mi godi, das kommt mir zustatten, das sagt mir zu, das bekommt mir wohl, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., nk., BlKr.; toplice so mu dobro godile, Zv.; dež, veter dobro godi, thut wohl, Notr.-Z.; — 4) g. se, ergehen, gehen; dobro, slabo se nam godi, es geht uns gut, schlecht; po sreči se jim je godilo, da so ušli, es gelang ihnen zu entkommen, Vod. (Nov.); — 5) geschehen, zugehen; kaj se godi v mestu? was geht in der Stadt vor? tako se godi na svetu, das ist der Lauf der Welt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gorẹ̑nji, adj. oberhalb befindlich, der obere; na gorenjem konci, am oberen Ende, gorenji veter, der Oberwind, Z.; — tudi: gọ̑rẹnji, (kar se nav. govori gọ̑ranji).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hlipẹ́ti, -ím, vb. impf. wehen: veter hlipi, Z.; toplota sem hlipi, der Wärmedunst strömt hieher, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hlipíti, -ím, vb. impf. den Athem benehmen: veter me hlipi, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hlopẹ́ti, -ím, vb. impf. stürmen, Z.; veter hlopi, der Wind macht Stöße, stürmt, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hrúščati, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; veter, voda hrušči, C., Jap. (Prid.); velike reke hruščijo, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hrúti, hrújem, vb. impf. tosen, rauschen, brausen, Cig., Jan., M., C.; veter, voda hruje, v oblakih hruje, C.; krachen: gre in drmasti po gošči, da vse hruje pod njim, C.; — hruje mi, ich röchle, C.; — schnell und laut reden, greinen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

húčati, -ím, vb. impf. heftig wehen, veter huči, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

húliti 3., -im, vb. impf. blasen: veter huli, C.; — hauchen: v roke huliti = hukati, Fr.-C.; — prim. fuliti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

jerevȋn, m. silen veter, (jarovin?) Črni Vrh (Notr.)-Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Barkovlje (Prim.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mlȋn, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mrȃznik, m. der Südwind (veter, ki od Krima piha), Ljub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mrzlótən, -tna, adj. kältlich; m. veter.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nahlę́niti, -hlę̑nem, vb. pf. = premraziti: veter me je nahlenil, Vrsno-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nanóšica, f. = dež, ki ga veter nanaša od strani: n. zidu zelo škoduje, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

napíhati, -ham, -šem, vb. pf. eine gewisse Menge blasend zusammen bringen; veter je prahu napihal v sobo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

neprilǫ́žən, -žna, adj. unbequem, ungelegen, Cig.; nepriložen veter, Bas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci-Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš (namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.-Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nǫ́šica, f. dež, ki ga veter od strani nosi na zidovje, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

odję́njati, -am, vb. pf. = odnehati, nachlassen, nachgeben; veter je odjenjal, bolečine so odjenjale, Cig.; o. komu, jemandem nachgeben, BlKr.-M.; za las ne o., nicht um ein Haar breit weichen, Cig.; ne o. od pravice svoje, von seinem Rechte nicht lassen wollen, Cig.; o. od cene, vom Preise ablassen, Cig., Kr.; skladi so odjenjali, die Fugen haben nachgegeben, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

odpáhati, -pȃham, vb. pf. durch Bewegung der Luft weg-, aufstoßen: veter je vrata odpahal, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ogrę̑dje, n. das Gebälk, das Gerüst, Cig. (T.), Zora-C.; veter je v skednju pihal po ogredju in lemezih, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

opȃk, -páka, adj. äbicht, kehrseitig, Cig., C.; opaki veter, der Gegenwind, ogr.-C.; — boshaft, Z.; (na opak, Jan. [H.], iz: na opako, pogl. naopak).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ožížniti, -žȋžnem, vb. pf. stärker glimmen machen, o. se, stärker zu glimmen anfangen: veter je potegnil in pepel se je ožižnil, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

páhati 1., pȃham, vb. impf. durch Bewegung der Luft Wind verursachen: fachen, fächern, Mur., Cig., Jan.; veter paha, C.; z banderom p., die Fahne schwenken, Cig.; ogenj p., das Feuer aufwehen, Cig.; žito p., das geworfelte Getreide (z. B. mittelst eines Tuches) ausfachen, ausstäuben, Z., BlKr., Dol.; pleve od vršaja p., Lašče-Levst. (M.); — im Gehen Wind machen, stolz einhergehen, Mur.; — fächeln, Mir paha mu hlad, Vod. (Pes.); — fächelnd sich bewegen: listje na drevju paha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pahljáti, -ȃm, vb. impf. fächeln; p. v koga, jemanden anfächeln, Cig.; zufächeln: p. komu kaj, Cig.; veter nam hlad pahlja, Mur.; — fächelnd sich bewegen: brezovo listje pahlja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pahljàv, -áva, adj. fächelnd, leise wehend: pahljavi veter (o zefiru), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pajarščák, m. ein lauer Wind, C.; veter, ki z Bavarskega veje, Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pasātən, -tna, adj. pasatni veter, der Passatwind, Cig., Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

podrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) niederstürzen machen, niederreißen; zid, hišo, most p.; veter je drevo podrl; dirjaje koga p., jemanden umrennen; s strelom p., niederschießen, Cig.; čebele ali panj p., die Bienen abstoßen (tödten), Cig., Por.; — untergraben (fig.), Cig.; — p. kup, einen Kauf rückgängig machen, Cig.; — null u. nichtig machen: p. postave, Cig.; — vereiteln: p. komu upanje, namero, Cig.; p. komu srce, jemanden muthlos machen, Cig.; — p. se, niederstürzen, einstürzen: zid, most se je podrl; hrast se je podrl; — pogajanje se je podrlo, die Unterhandlungen wurden abgebrochen, Cig.; — 2) zerreißen: podrena obleka, Dol.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pọ̑łnočən, -čna, adj. Mitternachts-, mitternächtlich; — Nord-: polnočni veter, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

polómiti, -lǫ́mim, vb. pf. nacheinander zerbrechen; veter je drevesu vse veje polomil; kosti komu p.; ves polomljen je, er ist ganz zerschlagen, ein ganzer Krüppel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

polulẹ́tən, -tna, adj. halbjährig, nk., (polol-) Cig., Jan.; poluletni veter, der Monsun, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

popúhniti, -pȗhnem, vb. pf. (einmal) blasen o. wehen: drug veter popuhne, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

postáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen; veter je postal, C.; — werden; meso p., Fleisch werden; p. mlačen, lau werden; (pomni: s prahom p., zu Staub werden, ogr.-Mik.; p. s človekom, C.); — 2) = postati (-stojim): kokot postane na vrhu gnoja, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

potę́gniti, -nem, vb. pf. einen Zug thun, ziehen; konj neče p.; iz kupice dvakrat p., zwei Züge aus dem Glase thun; iz vode koga p.; vina p. iz soda, Wein (mit dem Heber) aufheben; — koren p., eine Wurzel ausziehen (math.), Cel. (Ar.); — meč p., das Schwert ziehen; — denar p., Geld beziehen; p. britev po kamenu (abziehen); z roko p. črez kaj, mit der Hand etwas überfahren, Cig.; p. črto, eine Linie ziehen; — sapa potegne, ein Windhauch erfolgt; kakor veter potegne, wie der Wind bläst; — ausstrecken, dehnen, Cig., Jan.; dan se je potegnil, der Tag ist länger geworden, Z., jvzhŠt.; — wiegen, Cig. (T.); koliko potegne to blago? Z.; močno p., schwer in die Wagschale fallen, Cig.; = dosti p., C.; — ako letina dobro potegne (gut ausfällt), SlN.; — na kislo p., sauer zu schmecken anfangen, zicken, Cig.; — p. jo, Reißaus nehmen, sich davon machen; kam jo je neki potegnil? — p. se kam, sich davonschleichen, Cig., M.; bolezen se kam potegne (versetzt sich), Cig.; — p. s kom, auf jemandes Seite treten, jemandes Partei nehmen; z nasprotniki je potegnil; — p. se za koga, kaj, sich jemandes, einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za svojo kožo, sich seiner Haut wehren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

potəhíniti, -ȋnem, vb. pf. 1) = pothiniti, still werden, sich legen: otrok ne kriči več, je potehinil, Dol.; veter je potehinil, jvzhŠt.; šumenje v panju potehine, Levst. (Beč.); — 2) p. se = potuhniti se, sich verstellen, Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pothíniti, -hȋnem, vb. pf. aufhören (pos. o dežju, vetru i. viharju): veter je pothinil, Dol., Notr.-Erj. (Torb.), ogr.-C.; — prim. potuhniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

potíhniti, -tȋhnem, vb. pf. (allmählich) still werden; grom, šum potihne; vihar, veter je potihnil, der Sturm, der Wind hat sich gelegt; — srd potihne, der Zorn legt sich, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

povlẹ́kati, -am, vb. impf. ad povleči; veter povleka po ravnini, wiederholt streift ein Windzug durch die Ebene hin, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

požvižgávati, -am, vb. impf. in Absätzen pfeifen: kos požvižgava v dolino, Zora; veter požvižgava memo ušes, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

prehlidẹ́ti, -dím, vb. pf. durchwehen: veter vrt prehlidi, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

prekúcniti, -kȗcnem, vb. pf. umstürzen; sod p.; — stürzen (fig.); vlado p., Cig.; — p. se, sich überstürzen, überschlagen, burzeln; p. se z voza; einen Burzelbaum machen; (fig.) p. se, sich verändern, umschlagen, Cig.; veter se prekucne (legt um), Cig.; vino se je prekucnilo, der Wein ist umgeschlagen oder ist in die Essiggährung übergegangen, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pretuljeváti, -ȗjem, vb. impf. zu heulen pflegen: tu ne pretuljuje veter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pricapljáti, -ȃm, vb. pf. trippelnd kommen: Veter dal boš dvajseticam, Pricapljal nazaj boš bos, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

prihlidẹ́ti, -ím, vb. pf. daherzuwehen anfangen, C., Z.; veter prihlidi, es kommt ein Windzug, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pripẹ̑njalica, f. = trta ali vrv, s katero se na hribu stoječa kopa pripne, da je veter ne prevrne, Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pripíhati, -ham, -šem, vb. pf. blasend, wehend herankommen o. heranbringen; veter je pripihal, es kam ein Wind; — stark athmend, pustend kommen, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pritę́gniti, -nem, vb. pf. 1) dazuziehen, näher ziehen, Cig., Jan.; — 2) herbeikommen: strnadi so pritegnili v vas, Erj. (Izb. sp.); voda pritegne, das Wasser beginnt zuzuströmen, Z.; veter pritegne, es kommt ein Windstoß, Jan. (H.); — 3) eig. mit anziehen: sich zugesellen, um zu helfen, mitthun; tu je treba p., Cig.; — beistimmen, beipflichten: p. komu; niti enemu niti drugemu pritegniti, Jurč.; zugeben: tega ne pritegnejo radi, Levst. (Zb. sp.); — 4) ein wenig anziehen, anspannen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pritę́zati, -tę̑zam, vb. impf. = pritegati; zusetzen: veter krepkeje priteza, Vrt.; — molitvi p., ins Gebet einstimmen, Zora; — einräumen: p. komu kaj, DZ.; ne pritezajo se oprostitve, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

prodȋrati, -am, vb. impf. = predirati: vorwärts dringen, eindringen, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.); veter prodira v najmanjše luknjice, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

púhati 1., -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), kajk.-Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.-C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.-C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

púhniti, pȗhnem, vb. pf. hauchend o. wehend stoßen; oblaček dima kvišku p.; veter je puhnil, es kam ein Windstoß; smradljivi zrak je v mene puhnil, ko sem v sobo stopil; — sich schnell bewegen, huschen, schießen, schnellen, Cig., Jan.; kvišku p., aufspringen, Šol.; — v glavo mu puhne misel, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.-Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razkadíti, -ím, vb. pf. zerstieben machen, zerstreuen; veter je meglo razkadil; vrabce r.; r. se, verrauchen, verfliegen, zerstieben; megla, dim, prah se razkadi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sápa, f. 1) der Athem; nima sape, er hat keinen Athem; sapo mi je vzelo, es hat mir den Athem benommen; tak veter je, da človeku sapo jemlje; sapo zapreti, zapirati, den Athem hemmen; (fig.) sapo zapreti komu, jemanden mundtodt machen, ihn zum Schweigen bringen, Cig. (T.), nk.; sapa mu pojema, zastaja, der Athem fängt ihm an auszubleiben, Cig.; sape mi zmanjkuje, es geht mir der Athem aus; sapa me žene, ich habe starken Athem, Svet. (Rok.); sapo k sebi držati, den Athem zurückhalten, LjZv.; ob eni sapi, in einem Athem, Cig.; v eni sapi, hastig, C.; — 2) die bewegte Luft, der Wind; s. piha, vleče, es zieht ein Wind; na sapi biti, der Zugluft, dem Winde ausgesetzt sein; sape se bati, luftscheu sein, Jan.; mlin na sapo, die Windmühle, Cig., Nov.-C.; dušilna s., die Stickluft, Jan.; treskava s., schlagende Wetter, Erj. (Min.); sušeča s., fixe oder mephitische Luft, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sẹ́verən, -rna, adj. nördlich, Nord-, arktisch, Polar-; severni veter, severna stran, severni sij.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

spárən, -rna, adj. = soparen, schwül, Cig., Jan., C., Gor.; sparni veter, der Glutwind, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

spíhati 2., -ham, -šem, vb. pf. blasend zusammenbringen, zusammenblasen, zusammenwehen: veter je listje na kup spihal.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.-Valj. (Vest.), BlKr.-Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sušíti, -ím, vb. impf. trocknen (trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); (pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen (intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

širōko, m. jugozapadni veter, der Scirocco.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

šȗškati, -am, vb. impf. rauschen: voda, veter šuška, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

unȃšati, -am, vb. impf. ad unesti; 1) wegtragen; veter unaša listje, vzhŠt.; gewaltsam entführen, Cig., Jan.; — entwenden, Cig., C.; — 2) weniger ausgiebig sein: žito unaša, kadar nasad ne daje toliko, kakor po navadi, M.; — 3) u. se, vom Eifer ablassen, nachgeben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

utíhniti, -tȋhnem, vb. pf. still werden, verstummen; — sich legen, aufhören: veter je utihnil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vẹ́hati, -am, vb. impf. 1) wehen, Jan., C.; veter veha, Trub.; — 2) schwanken, Jan., C.; pijan je bil, da je kar vehal, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vẹ̑jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) v. žito, das Getreide worfeln, auswinden; — 2) wehen, Jarn., Levst. (Sl. Spr.); pridi jug in vejaj skozi moj vrt! Dalm.; veja ino piha na vseh straneh, Trub.; veter veje s snegom, burja je vejala s snegom, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vẹ̑trc, m. dem. veter; das Windchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vẹ̑trič, m. dem. veter; das Windchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vẹ̑trih 2., m. = hud duh, ki dela veter, Poh.-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vŕšati, -ím, vb. impf. = vršeti: mrzel veter je vršal okolo naju, Glas.; na lipi je vršalo, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vstáti, vstȃnem, vb. pf. aufstehen; (v. si, aufstehen, Dol.); zgodaj v.; — od mrtvih, od smrti v., auferstehen; — sich erheben, entstehen; veter, nevihta, boj, ogenj vstane; v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; — (v. se, aufstehen, C., Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vzdrẹ́ti se, vzdérem se, vb. pf. heranbrechen: veter se vzdere, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zabrísati, -brȋšem, vb. pf. verwischen, Cig., Jan.; z. se, sich verwischen, unkenntlich werden (z. B. von einer Schrift), Cig.; — verwehen: veter gaz zabriše, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zahlidẹ́ti, -ím, vb. pf. zu wehen anfangen, C.; veter zahlidi, Slom.-C., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zanȃšati, -am, vb. impf. ad zanesti; 1) vertragen; veter zanaša listje, Cig.; verschlagen: vihar ladje zanaša, Cig.; pijanca zanaša, der Betrunkene taumelt hin und her, Gor.; mene je zdaj sem zdaj tje zanašalo, Zv.; — hinreißen, h. t.-Cig. (T.); — 2) hineintragen: z. vero med ljudi in v domove, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) z. komu, Nachsicht haben mit jemandem, ihn schonen, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — 4) z. se, sich verlassen, bauen, rechnen; z. se na koga, na kaj; (z. se v ljudi, Ravn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zapȃdnik, m. 1) = zahodni veter, Zora; — 2) der Klinkenhaken, in welchen das Ende der Klinke fällt, Cig.; — 3) die Luftklappe vor der Öffnung des Blasebalges, die Sperrklappe, Cig.; — 4) ein größerer, auf dem Geleise eines Gebirgsweges liegender Stein, Dol.; — 5) = zapaden sneg, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zapadnják, m. 1) = zahodni veter, Cig. (T.); — 2) der Westeuropäer, C.; der Anhänger westeuropäischer Anschauungen, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zašumẹ́ti, -ím, vb. pf. zu rauschen, zu brausen anfangen; aufrauschen, erbrausen; veter, voda zašumi; nekaj je v suhem listju zašumelo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zatúliti 1., -im, vb. pf. zu heulen anfangen, aufheulen; psi so zatulili; veter je zatulil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zgornják, m. = zgornji veter, der obere Wind, Cig.; (der Westwind, Guts.-Mur., Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zjẹ́zditi 2., -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) reitend enteilen, dahinreiten: zjezdijo po vasi, kakor bi jih veter nesel, Pjk. (Črt.); — 2) z. se, gegeneinander reiten: Spet se v drugo zjezdita, Npes.-K.; (tudi brez "se": Bota v prvo zjezdila, Npes.-K.); — (nam. vzj-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zjútrnji, adj. = zjutranji: zjutrnji veter, der Morgenwind, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zúnaj, I. adv. draußen, außerhalb; zunaj mrzel veter brije; danes še nisem bil zunaj (= iz hiše), Cig.; z. rastoča rastlina, eine exogene Pflanze, Tuš. (B.); — II. praep. c. gen. außerhalb; z. mesta; z. tega = razen tega, Cig.; — prim. izunaj; izvunaj; (iz vuna, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zvonílọ, n. 1) das Läutwerk: die Glockensignalvorrichtung, DZ.; — die Thurmglocken, Jan.; — das Schlagwerk in der Uhr, Cig.; — 2) das Geläute; tu imate lepo zvonilo; to je bilo zvonila, ko se je škof pripeljal! Polj.; veter z. odnaša, da se nič ne sliši, Polj.; mrliško z., das Todtengeläute, Cig.; ob jutranjem zvonilu, C.; soglasno z., C.; s petjem in zvonilom koga pokopati, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

žgáti, žgèm, vb. impf. brennen (trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.-Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen (techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; (prim. žgeč); — (pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

žígniti, žȋgnem, vb. pf. zusammenfallen: kruh žigne, če ga veter obleti, kadar se peče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.